Domov Finance 10. Avgust 2017.

Šibak dolar, krepak izziv za evropske izvoznike

denar varčevanje borza depozit
© Pexels
Na svetovnih valutnih trgih se je tudi v minulem tednu nadaljevala rast tečaja evra proti dolarju. To je slaba novica za vse evropske izvoznike na ameriški trg. Veliki nemški izvozniki v ZDA so pomembni kupci slovenskih izvoznikov, nas mora trend skrbeti?

Bum! Nezaposlenost v državah z evrom je dosegla novo najnižjo raven v zadnjih osmih letih. Tako eksplozivno je o padcu stopnje nezaposelnosti na 9,1 odstotka v juniju (maja je stopnja nezaposlenosti v evroobmočju znašala 9,2 odstotka) v začetku tedna poročal britanski dnevnik Guardian.

Optimist je slabo obveščen pesimist

Tudi sicer številke, ki jih v zadnjem obdobju objavlja Evropski statistični urad (Eurostat), kažejo razmeroma spodbudno sliko za evropsko gospodarstvo. Eurostat ni edini, k optimizmu pripomore tudi Mednarodni denarni sklad, ki je nedavno povišal svojo napoved letošnje gospodarske rasti za evroobmočje na 1,9 s predhodne napovedi 1,7 odstotka, napovedano rast za ZDA pa je znižal na 2,1 z 2,3 odstotka. Rast držav evrskega območja, ki se je sicer julija nekoliko upočasnila v primerjavi s prejšnjimi meseci, je še vedno na visoki ravni, a analitikom in napovedovalcem ekonomske prihodnosti nakazuje, da druga polovica leta v gospodarskem smislu ne bo tako robustna, kot je bila prva.

Drag evro škodi evropskim izvoznikom, ker se ob takem valutnem razmerju privlačnost evropskega izdelka za ameriške kupce zmanjša.

Markitova anketa med nabavnimi menedžerji v pet tisoč podjetjih iz držav evrskega območja kaže, da je optimizem menedžerjev julija že drugi mesec zapored rahlo zdrsnil, tudi rast novih naročil in zalog se je julija nekoliko umirila, a je še vedno stabilna ter vztraja v bližini rekordnih ravni zadnjih šestih let.

Omenjenemu lahko dodamo še nedavna zagotovila predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, da se evrsko območje končno »robustno« pobira, ter rekordno nizke vrednosti dolarja proti evru. Pod predsednikom Donaldom Trumpom vnovič prebujeni ameriški gospodarski nacionalizem in zaostrovanje razmer med ZDA in Rusijo pa lahko tudi zadnje pesimiste med evropskimi izvozniki v Združene države Amerike označijo s šaljivo definicijo pesimista: dobro obveščeni optimist.

denar dolar | Author: Reuters Reuters

Kako izvoznik v ZDA preživi šibak dolar?

Kljub lepim obetom iz Mednarodnega denarnega sklada omenjena anketa med nabavnimi menedžerji nakazuje, da se utegne obdobje okrevanja na evrskem območju kmalu izpeti. To in dejstvo, da je julija Evropska komisija prvič po februarju letos izmerila znižanje zaupanja med potrošniki, analitikom v anketi ameriškega poslovnega dnevnika Wall Street Journal ni bilo dovolj, da bi napovedali resnejši upad evropskega gospodarstva. Svarijo pa, da se obdobje okrevanja v Evropi umirja, šibak dolar pa lahko resno zagreni življenje velikim evropskim izvoznikom v ZDA. Ker so veliki, zlasti nemški, izvozniki pomembni kupci slovenskih izvoznikov, ki veljajo za motor slovenskega gospodarstva, bi nas ta tema morala zanimati, meni Peter Groznik, profesor z ljubljanske ekonomske fakultete in dodaja, da je dalj trajajoče obdobje šibkega dolarja vedno težava za izvoznike iz Evrope.

Steklarna Hrastnik, ki je v prvem polletju letos ustvarila dobrih 30 milijonov evrov prihodkov, kar je šest odstotkov več kot v prvem polletju lani, del svojih prihodkov ustvari tudi s prodajo kupcem onstran Atlantskega oceana. Ta teden je na čelu hrastniške steklarne Andreja Božiča zamenjal Peter Čas. Božič, ki z avgustom prevzema položaj svetovalca lastnika za strateški razvoj steklarne, nam je pojasnil, kaj šibak dolar pomeni za malega slovenskega izvoznika na ameriški trg in kaj lahko podjetje stori, da se obvaruje pred tovrstnimi valutnimi tveganji. »Seveda drag evro oziroma šibak dolar škodi evropskim izvoznikom. Če takšno valutno razmerje traja dalj časa, se konkurenčnost evropskega izvoznika pri ameriških kupcih neizogibno zmanjša. Steklarna Hrastnik kot razmeroma majhno podjetje lahko vsaj del svojih tveganj zavaruje najbolj tako, da jih prenese na svoje kupce, torej evropske trgovce, ki naše izdelke izvažajo v ZDA. K sreči sami zelo malo prodamo neposredno v ZDA, to za nas počno naši kupci. To so razmeroma velika podjetja, ki lažje in bolje obvladujejo valutna tveganja, mi svoje blago njim prodamo v evrih, oni prodajajo naprej v dolarjih, a če dolar vztraja na nizkih ravneh, se to prej ali slej pozna tudi nam,« pravi Andrej Božič.

denar dolar | Author: Reuters Reuters

Sankcije Rusiji, klofuta biznisu

Potem ko se je ameriški kongres lotil pripravljanja nove zakonodaje, s katero bi kaznoval Rusijo za domnevno vpletanje v volitve, na katerih so državljani ZDA izvolili Donalda Trumpa, so Rusi že pripravili odgovor. Ukaz ruskega predsednika Vladimirja Putina, da državo zapusti 755 članov ameriškega osebja, gotovo ne bo ostal brez odgovora iz Washingtona. Poslovneži z vsega sveta takšno zaostrovanje med dvema velesilama lahko le nemočno opazujejo. In se sprašujejo, kako močno jih bo to užgalo po prihodkih in dobičku. Kot da ni dovolj, da je ruskemu gospodarstvu poslovanje z dolarji bližje od poslovanja z evri, vsake nove sankcije zoper največji slovanski trg pomenijo resno skrb tudi za slovenske izvoznike v Rusijo. Steklarna Hrastnik je med slovenskimi izvozniki v Rusijo, ki jo Božič vidi kot izjemno nestanoviten trg. »Preveliki izpostavljenosti ruskemu trgu se poskušamo ogniti. Ruski kupci so izjemno dobri, omogočajo visoke marže, a je zaradi nestanovitnosti tovrstne posle treba čim prej zapirati. Dobavitelj ruskim kupcem zlahka pade z visokega na trdna tla, pridejo takšne ali drugačne sankcije, pade cena nafte, dolar ostane na visoki ravni, vse to so tveganja, ki lahko izvoznika v Rusijo mimogrede kar drago stanejo,« pove Božič.

Vprašanje za milijon dolarjev

Kaj trenutne razmere prinašajo borznim trgom? Stanje na trgih se v zadnjih tednih ni bistveno spremenilo, z izjemo krepitve evra proti dolarju, ki je posledica boljših makroekonomskih podatkov v Evropski uniji ter dejstva, da vlagatelji, kljub izjavam predsednika ECB, menijo, da zaostrovanja monetarne politike ne bo prej, kot je napovedano. A ključno vprašanje je še vedno, ali so delniški trgi že precenjeni oziroma ali lahko vlagatelji še izkoristijo pozitivni trend.

Mednarodni denarni sklad je ocenil, da je dolar precenjen za deset do 20 odstotkov glede na razmere v ameriškem gospodarstvu.

Glede na makroekonomske podatke ter zadnje objavljene rezultate podjetij težko govorimo o precenjenosti trgov. Lahko bi edino rekli, da so evropski trgi v tem trenutku bolj privlačni od ameriških. Podobnega mnenja so, tako kažejo zadnji podatki, tudi tuji vlagatelji in analitiki. Neto prilivi v evropske delniške sklade so po poročanju EPFR letos dosegli že skoraj 20 milijard evrov. V primerjavi z lanskim letom, ko so vlagatelji iz evropskih delniških skladov skupaj izplačali za približno sto milijard evrov, je to odličen podatek. Ameriški delniški skladi so na drugi strani samo od začetka junija imeli za približno 15 milijard evrov neto odlivov. To sicer ni veliko, a kaže na obrat trenda v prepričanju vlagateljev.

Podobnega mnenja je Luka Guštin, predsednik naložbenega odbora Vzajemci Skupine, ki je dejal, da trgi »kljub (nominalno) rekordnim vrednostim niso tako zelo precenjeni, kot se zdi na prvi pogled. Upoštevati je treba več dejavnikov (dobički v primerjavi s tržno kapitalizacijo, inflacija, višina obrestnih mer, davki ...)«. Z njim se strinja Damjan Kovačič, upravljavec premoženja iz družbe KBM Infond. »Med svetovnimi delniškimi trgi so glede na vrednotenja objektivno najdražje ameriške delnice, vendar pa povišana vrednotenja še ne pomenijo, da so delnice že špekulativno prenapihnjene in da lahko v kratkem pričakujemo zlom osemletnega bikovskega trenda rasti. Od zadnje finančne krize lahko namreč skoraj dve tretjini rasti ameriških delnic pripišemo rasti dobičkom, tretjina je posledica višjih vrednotenj, manj kot pet odstotkov rasti pa izhaja iz odkupov lastnih delnic. Kadar so ameriške delnice v prvi polovici leta zrasle za več kot osem odstotkov, so nato do konca leta v povprečju pridobile dodatnih sedem odstotkov, kar je precej več od običajnega povprečja okoli 4,5 odstotka,« je dejal Kovačič.

»Če se bo po več kot letu dni zaradi neverjetno nizke volatilnosti in pretiranega optimizma med vlagatelji končno zgodila poletna korekcija, ki bi bila večja od petih odstotkov, to ocenjujemo kot dobro nakupno priložnost, predvsem v državah v razvoju ter cikličnih sektorjih, kot so industrija, informacijska tehnologija, surovine in finance. Dokler smo v fazi dolgoročne rasti poslovnega in borznega cikla, je smiselno, da obravnavamo razprodaje na borzah podobno kot slavni upravljavec Peter Lynch, ki pravi, da investitorji izgubijo bistveno več denarja v pričakovanju korekcij kot pa v samih korekcijah,« še dodaja Kovačič.

Rast na obzorju

Dejstvo je, da imajo centralne banke še vedno zelo velik vpliv na trge. Vsa presežna likvidnost je že vplivala na rast tečajev, a bolj drastičnega zategovanja monetarne politike še ni na vidiku. Luka Guštin pravi, da je predsednik ECB Mario Draghi na zadnjem zasedanju nekoliko nepričakovano napovedal možnost, da bo ECB kmalu začela zategovati pas. »Menim, da za to (še) nima pravih možnosti, kar nakazuje tudi to, da so drugi predstavniki pozneje poskušali omiliti Draghijeve besede. Zdi se mi, da so trgi že kar nekako odporni proti takšnim in drugačnim izjavam centralnih bank in štejejo le dejanja,« še dodaja.

Da borzna rast še ni pri koncu, se strinja tudi Damjan Kovačič. »Za vlagatelje je pomembno, da je denarna politika večine svetovnih centralnih bank z izjemo ZDA še vedno močno stimulativna z realno negativnimi obrestnimi merami. Ne pozabimo, da se je v preteklih ciklih dvigovanja obrestnih mer močnejši pritisk na cene delnic običajno pojavil šele po treh četrtinah cikla, kar je nato privedlo do recesije in medvedjega trga. Po napovedih so ZDA šele na dobri četrtini cikla dvigovanja obrestnih mer, ki naj bi se končal leta 2020, zato je pred nami še vsaj polovica cikla, ki ga običajno zaznamujeta optimizem in nadaljevanje borznega trenda rasti,« meni Kovačič.


Tako Janez Škrabec vidi glavne izzive za izvoznike

Glavni izzivi slovenskih izvoznikov bodo povezani z dogajanji na področju brexita, zaostrovanji razmer med Rusijo in ZDA, sankcijami proti Rusiji, politično nestabilnostjo bližnjega vzhoda, ki vpliva tudi na preostali svet. V neposredni bližini Slovenije pa izziv predstavlja izvrševanja arbitraže v odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Z enim očesom pa morajo izvozniki neprestano spremljati tudi politiko ECB.

»Vsekakor največjo grožnjo gospodarstvu nasploh predstavljajo napete politične razmere, ki hromijo in po nepotrebnem paralizirajo še tako zdrave gospodarske odnose. Kot so sankcije EU proti Ruski federaciji škodile trgovinski izmenjavi, tudi kakršnakoli politična napetost med Rusijo in ZDA škodi gospodarstvu na posreden in neposreden način,« pravi Janez Škrabec iz ribniškega Rika. Vlogo države pri urejanju razmer za izvoznike Škrabec ocenjuje kot vzorno, a poudarja, da zgolj gospodarska diplomacija ne more zagotoviti uspeha slovenskega izvoza, to je v prvi vrsti odgovornost gospodarstvenikov.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.