Sedem mitov o alternativnih naložbah

To mišljenje se je med zasebnimi vlagatelji razširilo zaradi slabega poznavanja alternativnih naložbenih strategij, res pa je, da so bila zahtevana minimalna vplačila za zasebne vlagatelje pred leti precej višja kot zdaj, ko so tako strukture produktov kot vstopni pragi primerni tudi za zasebne vlagatelje.

In zakaj so alternative tako pomembne? Alternative naložbe pripomorejo k stabilnosti vašega portfelja, ko se vrednost delnic in obveznic zniža. Takrat se cena surovin in nepremičnin ponavadi zviša. Izraz alternativne naložbe se sicer uporablja za vse naložbe, ki niso delnice, obveznice ali denar. To so, na primer, surovine, »hedge« skladi, skladi zasebnega kapitala, zbirateljski predmeti in nepremičnine. Pogosto gre za kompleksnejše dobrine, ki jih težje ovrednotimo in težje zamenjamo za denar. Tehnično gledano je tako tudi vaša zbirka starih kovancev ali pa 'oldtimer', ki ga imate v garaži, alternativna naložba. Da bi pravilno investirali v alternativo, je smiselno poznati osnove in delovanje.

Kljub veliki razširjenosti alternativnih naložb tudi v vsakdanjem življenju vlagateljev so te še vedno malo znane. Da bi alternativne naložbe približali običajnemu vlagatelju, smo pod drobnogled vzeli nekaj mitov o alternativnih naložbah.

1. alternativne naložbe 
so bolj volatilne kot delnice 
in obveznice

Resnica: ključna naloga alternativnih naložb je zmanjšanje volatilnosti (nihajnosti) naložbenega portfelja.

Alternativne naložbe vključujejo več različnih naložbenih razredov, kar zmanjšuje samo volatilnost in korelacijo z delnicami oziroma obveznicami. Priključitev alternativnih naložb portfelju, ki vključuje samo tradicionalne naložbene razrede (delnice ali obveznice), naj bi zmanjšala volatilnost. Načelno torej velja, da so portfelji, ki vsebujejo tako klasične kot tudi alternativne naložbe manj volatilni, zato navadno dosegajo boljše rezultate.

2. alternativne naložbe so
edinstven naložbeni razred

Resnica: alternative omogočajo drugačen pristop k vlaganju z različnimi naložbenimi možnostmi.

Veliko vlagateljev meni, da so netradicionalne investicije, kot so »hedge« skladi, skladi zasebnega kapitala in nepremičninski projekti, samostojne naložbe, ki niso povezane s tradicionalnimi naložbenimi razredi. Treba je poudariti, da alternativne naložbe res pomenijo drugačen pristop k vlaganju, seveda ob predpostavki, da se jih pravilno vključi v že obstoječi portfelj naložb. Smiselno je proučiti vsako alternativno naložbo posebej, kako je sestavljena in katere naložbene razrede vključuje, ter jo šele nato vključiti v naložbeni portfelj, in sicer tako, da končni portfelj kot celota pomeni pravilno razmerje med naložbenimi razredi.

3. priključitev ene alternative portfelju pomeni zadostno razpršitev sredstev

Resnica: vlaganje v le eno alternativno naložbo lahko zagotovi določene prednosti, ne pa želene razpršitve.

Če se vlagatelj osredotoči samo na eno delnico oziroma na en vzajemni sklad, to ne pomeni zadostne raznovrstnosti oziroma razpršitve znotraj portfelja. Napisano velja tudi za alternativne naložbe, zato menimo, da mora vsak naložbeni portfelj vsebovati različne alternativne naložbe.

Za vlagatelje obstajata dva načina, kako zagotoviti ustrezno umestitev alternativ v naložbeni portfelj. Prvi je, da vlagatelj sam izbere posamezne naložbe ter poskuša zagotoviti ustrezno sestavo portfelja in ustrezno razpršitev. Možnost samostojnega vodenja portfelja alternativnih naložb je za vlagatelja zelo zahtevna, saj zahteva redno spremljanje finančnih trgov, dobro poznavanje različnih vrst naložb ter veliko znanja in tudi časa. Druga možnost, ki je za zasebnega vlagatelja veliko bolj smiselna, pa je izbira različnih aktivno upravljanih alternativnih strategij, kjer družba za upravljanje skrbi za optimizacijo razpršitve ter donosnosti znotraj posameznih alternativnih produktov oziroma strategij. Tako si vlagatelj lahko zagotovi večjo in tudi ustreznejšo izpostavitev alternativnim naložbam, predvsem v sodelovanju s svojim finančnim svetovalcem.

4. pri vlaganju v alternativne naložbe se odpovemo likvidnosti

Resnica: likvidnost variira med različnimi alternativami. Vlagatelju pa je na voljo tudi sekundarni trg za prodajo in nakup teh naložb.

Likvidnost alternativ je odvisna od posamezne naložbe, redke sicer ponujajo likvidnost na dnevni ravni, pri večini alternativnih naložb pa je ta omejena. Kot pri vseh drugih vidikih investiranja, tudi pri alternativah obstaja razmerje med prevzetim tveganjem in pričakovanim donosom. Zato je na račun nizke likvidnosti mogoče pričakovati večji oziroma boljši donos.

V večini primerov alternativne naložbe vlagatelje omejujejo pri dostopu do svojih sredstev. Ročnosti alternativnih naložb so dolge od 30 dni pa vse do 15 let.

Obstajajo tudi novejše alternative, ki so narejene z namenom ponuditi večjo likvidnost. Alternativni skladi, na primer, lahko trgujejo na dnevni ravni. Rezultat tega je večja likvidnost. Vendar pri takih skladih obstaja pomanjkljivost, saj so upravljavci omejeni pri vlaganju sredstev, ki jih ne morejo vezati za daljše obdobje, zato je tudi končna donosnost ponavadi nižja.

Zaradi zadnje finančne krize in volatilnosti na trgih so se vlagatelji začeli usmerjati tudi v druge naložbene razrede z željo po večji razpršitvi investiranih sredstev. Vendar so ti vlagatelji še vedno želeli likvidnost. Potreba je vplivala na razvoj sekundarnega trga, kjer vlagatelji lahko prodajo in kupijo deleže v obstoječih alternativnih naložbah. Tako je dolgoročno držanje naložbe za mnoge postalo sekundarno.

5. alternativne naložbe so na voljo samo institucionalnim in premožnim zasebnim vlagateljem

Resnica: zasebni vlagatelji imajo zdaj neomejen dostop do alternativnih naložb zaradi zadnjih znižanj vstopnega praga oziroma minimalnega vplačila.

Še ne tako dolgo tega je res veljalo tako prepričanje, zato so v alternative investirali predvsem institucionalni vlagatelji. Vzrok za to je bila omejena dostopnost do teh naložb, saj so bile omejene na vložek v vrednosti več sto tisoč evrov, kar je za večino posameznih vlagateljev pomenilo težavo. V zadnjih letih pa so alternative postale precej dostopnejše in zdaj pomenijo pomemben del naložbenih portfeljev zasebnih vlagateljev.

6. alternativne naložbe 
niso zavarovale vlagateljev med finančno krizo

Resnica: številne alternative so utrpele manjše izgube v letih 2001 in 2008 kot delniške naložbe.

Res je, da so med krizo vsi naložbeni razredi utrpeli izgube, vendar zgodovinski rezultati pričajo alternativam v prid. Takšne naložbe so imele precej nižje padce od tradicionalnih delniških naložb. V prvem letu krize (2001), ki jo je povzročil pok tehnološkega balončka, so delniške naložbe utrpele 14,68-odstotno izgubo, medtem ko so, na primer, nepremičnine izgubile samo 2,62 odstotka. Tudi v nepremičninski krizi, ki je izbruhnila leta 2008, so delniške naložbe na dan 31. marca 2009 na letni ravni zaznale izgube med –38 in –49 odstotkov vrednosti, medtem ko so skladi zasebnega kapitala povprečno izgubili približno polovico manj, nekatere strategije, kot so skladi skladov zasebnega kapitala pa so izgubili 20 odstotkov, skladi »venture« kapitala 17 odstotkov, skladi »mezzanin« kapitala pa le dva odstotka vrednosti.

7. alternative so predrage

Resnica: stroški alternativnih strategij so različni, vseeno pa pogosto nižji od stroškov klasičnih vzajemnih skladov.

Navadno imajo skladi zasebnega kapitala in »hedge« skladi tako upravljavsko provizijo kot provizijo za uspešnost oziroma delitev ustvarjenega dobička.

V tem primeru je upravljavska provizija izračunana na podlagi zneska, vloženega v sklad, in se jo zaračunava enkrat na leto. Nekateri skladi zaračunavajo tudi provizijo na uspešnost, ki se nanaša na pridelane dobičke znotraj sklada in se zaračunava samo v letih, ko je sklad posloval pozitivno. Določeni skladi imajo vnaprej določen minimum, ki ga morajo doseči, preden si lahko izplačajo provizijo za uspešnost. Ta provizija obstaja zato, da so upravljavci skladov bolj motivirani in zavzeti za upravljanje vlagateljevih sredstev. Če bodo dobro investirali sredstva in pridelali visoke donose, bodo z delom provizije nagrajeni tudi sami. Ponavadi so skladi, ki imajo takšno provizijo, donosnejši prav zaradi omenjenih vzrokov.

Razprava o provizijah, stroških, dobi naložbe, likvidnosti in o tem, kako ti dejavniki vplivajo na naložbeni portfelj, mora biti sestavni del pogovora med vlagateljem in njegovim osebnim finančnim svetovalcem.