Domov Finance 07. Februar 2017.

Prodaja terjatev 
kot vir financiranja

© Reuters
Trgovanje s poslovnimi terjatvami ima s trgom slabih terjatev le malo skupnega, v resnici gre za povsem drug svet, v katerem je prostor zgolj za »dobre« terjatve. Pred kratkim so na trg posegli ustvarjalci spletne platforme Borza terjatev, ki deluje po vzoru organiziranega trga.

Osnovni namen trgovanja s poslovnimi terjatvami je podjetjem, ki jim račun pri kupcih še ni zapadel in plačila tako še ne morejo pričakovati, omogočiti, da dobijo denar prej. Terjatev prodajo nekomu, ki je pripravljen na denar počakati do izteka plačilnega roka, pri čemer sami privolijo v nekoliko nižje poplačilo, kupec terjatve, ki prejme plačilo v celoti, pa tako ustvari donos. V omenjenem načinu financiranja podjetij, ki pomeni vse pogosteje alternativo najemanju likvidnostnih posojil, so priložnost prepoznali tudi ustvarjalci spletne platforme Borza terjatev. Iz poslovnih terjatev so želeli narediti instrument, s katerim je mogoče trgovati na organiziranem trgu. Terjatev ne odkupujejo sami, ampak na platformi združujejo prodajalce in kupce, posel pa je sklenjen po načelu dražbe.

Takšno financiranje podjetij, ki je vse pogosteje alternativa najemanju likvidnostnih posojil, so kot priložnost prepoznali tudi na Borzi terjatev.

In kako borza deluje? Lastnik terjatve to ponudi na borzi, določi minimalno sprejemljivo ceno in ceno, po kateri je pripravljen terjatev prodati takoj. Določi tudi trajanje dražbe, ki pa ne sme biti daljše od pet dni. Vlagatelj, ki je pripravljen terjatev kupiti, mora denar na trgovalni račun nakazati vnaprej – vlagatelji imajo na trgovalnih računih sicer vplačanih že za 1,5 milijona evrov sredstev –, preden odda ponudbo za nakup. Ponudbo prejmejo prodajalci terjatev praviloma že prvi dan, posel pa je povprečno sklenjen v enem ali dveh dneh, denar na račun pa prejmejo v 24 urah. Diskont pri terjatvah, ki zapadejo v plačilo čez 30 dni, znaša povprečno od 0,5 do enega odstotka. Borza terjatev zaračuna prodajalcu terjatve pet evrov za prodajno naročilo in 0,25 odstotka od vrednosti terjatve, medtem ko plača kupec 20 odstotkov doseženega donosa. Primernih le deset odstotkov podjetij

Na borzi lahko sodelujejo le pravne osebe, tudi samostojni podjetniki, a prvi pogoj je, da so vpisani v poslovni register. Za vsako terjatev, ki jo prodajalec ponudi naprodaj, preverijo na Borzi terjatev na podlagi davčne ali matične številke plačnika, torej tistega, ki bo moral terjatev poravnati, s temu namenjenim algoritmom njeno kakovost. Preverjajo tudi, ali plačuje davke, plače in prispevke ter podobno. Preden je neka določena terjatev sprejeta na borzo, sistem preveri, ali je ta prodajljiva ali ne, in kot pojasnjuje eden od soustanoviteljev Borze terjatev Marko Rant, izpolnjuje pogoje za uvrstitev njihovega dolga na borzo le deset odstotkov podjetij. Primera, ko terjatev ne bi bila poplačana, na borzi tako do zdaj niso imeli, zelo redki pa so bili tudi primeri, ko je bilo treba sprožiti formalne postopke. Z izvršbo so denar do zdaj terjali zgolj v treh primerih, šlo pa je za več deset tisoč evrov. Na platformi je registriranih okoli 330 podjetij, doslej pa so prodali za okoli šest milijonov evrov terjatev. Povprečni donos, ki so ga lani ustvarili vlagatelji, je znašal šest odstotkov.

Ko je zaželena anonimnost

Pri trgovanju s terjatvami je za marsikoga zelo pomembna anonimnost. Predvsem dobavitelji večjih poslovnih sistemov imajo terjatve, ki jih želijo prodati, a se bojijo morebitnih povračilnih ukrepov naročnikov. Včasih jim stranke tega tudi izrecno ne dovolijo, čeprav je treba opozoriti, da zakonodaja omogoča prodajo terjatev tudi, če je v pogodbi zapisano drugače. Vendar kupci praviloma ne želijo, da vstopa v pogodbeni odnos, ki ga imajo z dobavitelji, še kdo tretji. Na Borzi terjatev so iznašli način, ko lastnik terjatve to lahko proda, a dolžnik ni seznanjen s tem, da je postal lastnik njegovega dolga nekdo drug. Pojasnili so, da mora lastnik terjatve v tem primeru odpreti transakcijski račun, na katerega zahteva od dolžnika plačilo, zanj pa pooblasti Borzo terjatev. Pogoji, ki jih za tovrstne posle zahtevajo na Borzi terjatev, so sicer strožji (višja boniteta prodajalca, dodatno zavarovanje z izvršnico, zgodovina na konto kartici …), a promet se jim je v zadnjem četrtletju povečal za kar 130 odstotkov.

Trg, vreden 
700 milijonov evrov

Borza terjatev je s šestimi milijoni evrov sklenjenih poslov za zdaj dokaj majhen igralec na trgu, kjer se na leto proda za okoli 700 milijonov evrov terjatev. V svetu je ta še večji, saj po besedah Ranta praviloma pomeni okoli 10 odstotkov BDP.

»Na platformi je registriranih okoli 330 podjetij, do zdaj pa so prodali za okoli šest milijonov evrov terjatev. Povprečni donos je znašal 
šest odstotkov.«

A na Borzi terjatev so se prvi lotili vzpostavljanja organiziranega trgovanja po vzoru borz. Gre namreč za relativno zaprt trg in za vstop nanj so potrebna določena znanja in informacije, zato marsikomu ta ni dosegljiv. Med vlagatelji, ki so jih do zdaj pritegnili, prevladujejo zasebne družbe, merijo pa na Borzi terjatev predvsem na institucionalne vlagatelje.

A po drugi strani se ob rekordno nizkih donosih na depozite in mrtvilu na borznem parketu za donosnost trgovanja s terjatvami zanimajo tudi fizične osebe. Te se ne morejo registrirati kot člani borze, lahko pa sodelujejo posredno prek hčerinske družbe BT naložbe. Rant je pojasnil, da so omenjeno podjetje ustanovili ob zagonu Borze terjatev leta 2015 zato, da bi lahko nadzirali začetno likvidnost borze. Sredstva so prispevali sami, sorodniki, prijatelji, zdaj imajo okoli deset vlagateljev, in ti so udeleženi pri donosu, ki ga ustvarja družba BT naložbe. »Trenutno merimo predvsem na institucionalne vlagatelje, potencialno pa bi lahko razvijali tudi ta del,« pravi Rant.     

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.