Domov Finance 19. September 2017.

Nova finančna kriza: nikoli več ali pa je že za vogalom – in kdo vse jo kuha?

kuha
© Shutterstock
Mineva desetletje, odkar je francoska banka BNP Paribas začasno prekinila trgovanje s tremi ameriškimi skladi.

Kot vzrok so navedli »konec likvidnosti nekaterih segmentov ameriškega trga listinjenja«. Mnogi to zdaj vidijo kot prvi resni znak krize, ki je sledila kmalu po tem.

Spet drugi menijo, da bi se moral finančni svet odzvati že prej, ko je morala (pozneje propadla) investicijska banka Bear Stearns reševati svoje hedge sklade, ki so investirali v hipotekarne obveznice, ali pa že kar leta 2006, ko je počasi postajalo jasno, da številni kreditojemalci niso več zmožni odplačevati hipotekarnih posojil. A ker so znaki ostali neopaženi oziroma jih vase zaverovani finančni svet ni opazil, je sledila kriza, ki se je v vsej polnosti razbohotila, ko je jeseni leta 2008, natančno pred devetimi leti, padla banka Lehman Brothers.

Dolgov ni manj, ampak več

Ob več bližajočih se neslavnih obletnicah se seveda postavlja vprašanje: ali se položaj lahko ponovi? V angleškem tedniku The Economist menijo, da se lahko. Če smo po izbruhu krize približno sedem let nenehno poslušali o dolgovih ter pretirani zadolženosti bank in držav, to še ne pomeni, da se je zadolževanje v zadnjem desetletju končalo. Institute for International Finance trdi, da se je zadolževanje sicer omejilo v državah z zrelo ekonomijo, medtem ko države v razvoju še naprej kopičijo dolgove. Skupaj naj bi svet na začetku leta postavil nov zadolžitveni rekord: 325 odstotkov svetovnega letnega BDP (217 bilijonov dolarjev).

Struktura dolga je zato drugačna. Večina dolga je namreč v lasti držav in njihovih centralnih bank, medtem ko so se zasebne banke kapitalsko okrepile in so po sušnih letih spet pripravljene kreditirati podjetja in posameznike.

denar | Author: Pixabay Pixabay

»Finančni politiki lažejo«

Strokovnjaki zato menijo, da smo še daleč od idealnih razmer, za vogalom pa morda že lomasti nova kriza. Ameriško gospodarstvo je za okrevanje po krizi potrebovalo več časa, kot so napovedovali ekonomisti, brezposelnost je še vedno razmeroma velika.

Novo krizo bi, po mnenju analitikov, sprožilo predvsem povečanje števila stečajev ali zviševanje obresti. Število stečajev bi, na primer, lahko povečala nova gospodarska kriza, ki bi bila posledica geopolitičnih dogajanj, menijo strokovnjaki – na primer vojaška eskalacija spora s Severno Korejo. Eden od vzrokov bi lahko bil ponovno pretirano zadolževanje gospodinjstev, ki sicer spet več zapravljajo in kupujejo nepremičnine. A še najverjetneje je, menijo strokovnjaki, da bodo novo krizo spet povzročili finančniki.

V Economistu s prstom kažejo na ameriški Fed, ki s svojo monetarno politiko ne obvladuje le ameriških, ampak delno tudi svetovne finance. Kakorkoli že, naslednjo krizo bodo najbrž spet zakuhali v Washingtonu, napovedujejo v Economistu.

Ekonomist John Mauldin je še nekoliko bolj neposreden. Pravi, da imajo »finančni politiki« – kot imenuje šefe centralnih bank – »za seboj dolgo zgodovino napačnih izjav in odločitev«, med katerimi je po njegovem mnenju »najhujši zločin ta«, da lažejo. »Lažejo, ker jih je strah posledic, če bi povedali resnico; ampak zato se pojavijo težave, saj finančni trgi ne morejo dolgoročno delovati na podlagi napačnih informacij,« je Mauldin dejal za Business Insider.

Janet Yellen: Ne verjamem, da se bo kriza ponovila v času našega življenja.

»Prav tako so pod pritiskom, da nekaj počnejo in spreminjajo tudi takrat, ko ni treba ničesar spreminjati, s tem pa v sistem vnašajo kaos,« še meni Mauldin, ki se ni strinjal z izjavo Janet Yellen. Ta je na vprašanje, kako verjetna je naslednja finančna kriza, dejala: »Ali bi si drznila reči, da nikoli več ne bo nobene krize? Ne, to bi bil korak predaleč. Vendar mislim, da smo precej varnejši, in ne verjamem, da se bo kriza ponovila v času našega življenja.«

Mauldin meni, da si Yellenova, če to res verjame, zatiska oči pred izzivi, s katerimi se spopada finančni sektor.

Med te izzive Mauldin uvršča politične odločitve, ki se nanašajo na banke. Po njegovem mnenju bi moralo nekaj bančne zakonodaje, ki so jo države po hitrem postopku sprejemale med krizo, že na smetišče zgodovine, a še vedno je trdno na svojem mestu. Prav tako meni, da je svet premalo pozoren na dogajanje v kitajskem gospodarstvu, ki bi v prihodnjih letih lahko pomembno vplivalo na stabilnost globalnega finančnega sektorja.

Spet se nebrzdano zadolžujejo tudi gospodinjstva

Drugače kot Janet Yellen menijo tudi v Bank of England, kjer pravijo, da je naslednja kriza že za vogalom, kuhajo pa jo »banke, družbe, ki izdajajo lizinge in druga posojila kupcem avtomobilov, ter podobne ustanove«. Skrbi jih, ker potrošniki spet nenadzorovano kopičijo dolgove in živijo v lažnem prepričanju, da so vse finančne nevarnosti minile. »Z zadolževanjem gospodinjstev je podobno kot z vsem drugim v življenju – dobro je, dokler je v mejah zmernosti,« je po poročanju Guardiana razmere opisal bankir Alex Brazier.

Po njegovem mnenju se že pojavljajo klasični znaki, da posojilodajalci in posojilojemalci spet preveč tvegajo. Dejal je, da so prihodki britanskih gospodinjstev v zadnjem letu zabeležili 1,5-odstotno rast, zadolževanje pa desetodstotno.

Napihuje se nov nepremičninski balon

V Market Watch menijo, da je celo več sektorjev, v katerih že lahko opazimo znamenja nove krize.

Izpostavljajo nov nepremičninski balon. Cene nepremičnin v svetovnih mestih se spet napihujejo, medtem ko so hipotekarna stanovanjska posojila postala ugodna in dostopna.

Ameriško gospodarstvo je za okrevanje po krizi potrebovalo več časa, kot so napovedovali ekonomisti, brezposelnost je še vedno razmeroma velika.

Skrbi jih sektor študentskih posojil, kjer so dolgovi že presegli 1,4 bilijona dolarjev. Več kot 40 odstotkov tistih, ki so najeli študentska posojila, zamuja pri vračanju izposojenega. To pomeni, da bo v prihodnosti morala v odplačevanje teh posojil poseči država ali pa bodo morale banke odpisati velike zneske nikoli plačanih dolgov.

Medtem ko Evropa s prstom kaže na ZDA, ko se išče kuharja zadnje krize, v ZDA menijo, da bi sistem lahko zamajala prav Evropa. Ocenjujejo, da evropske banke trpijo, ker evropsko gospodarstvo le počasi okreva, pestile naj bi jih posledice ultra nizkih obresti, predvsem pa še vedno zelo visok odstotek slabih posojil – v italijanskih bankah jih je menda še vedno skoraj petina. Ameriški finančniki evropskim tudi očitajo, da evropske banke očitno niso dobro vodene, če so dobile kazni ameriških finančnih regulatorjev. Med njimi je bila nemška Deutsche Bank.

Potem je tu še Kitajska. Ne kak posamezni sektor, ampak kar celotna država. Država kopiči dolgove za razvoj in infrastrukturne projekte. Tiskanje denarja je vplivalo na cene delnic, obveznic in nepremičnin, država pa zaradi višjih stroškov dela in investicij postaja za svoje vlagatelje manj zanimiva, kar bi lahko vodilo v resno ohlajanje gospodarstva in posledično krizo.

Med nevarnostmi za gospodarsko stabilnost pa v Market Watch izpostavljajo še ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki bi po njihovem mnenju s svojo netaktnostjo lahko povzročil geopolitično krizo, katere posledica bi bila finančna kriza.

Finančni strokovnjaki pravijo, da v prid novi finančni krizi govori tudi zgodovina. Gospodarstvo se namreč vrti tako, da fazi rasti sledijo faze ohlajanja, ki sproži krizo. In fazam ohlajanja se ni mogoče povsem izogniti.

banke banka centralna banka lehman brothers | Author: Reuters Reuters

Bankirji želijo, da jih spet spustimo z vajeti

Marsikdo sicer ocenjuje, da je Evropa na naslednjo krizo pripravljena bolje kot ZDA. A tam se bolj kot z dodatnimi korekcijami ukvarjajo s tem, kako se rešiti spon, ki so obdale finančni svet, ko so morali med zadnjo krizo za nespametne odločitve bankirjev plačati davkoplačevalci.

Naslednjo krizo bodo najbrž spet zakuhali v Washingtonu, napovedujejo v Economistu.

Da je pripravljena nekoliko popustiti pri pravilih, je dejala tudi Janet Yellen. Povedala je, da je prepričana, da so zakonodajna varovala, dodana po letu 2008, bančni svet naredila varnejši; poleg tega bi bilo z manjšimi prilagoditvami mogoče ohraniti odpornost sektorja, finančnikom pa povrniti nekaj svobode.

Ameriškim finančnim ustanovam gre regulacija namreč močno v nos, saj menijo, da omejitve klestijo njihove potencialne zaslužke. Podobno menijo tudi v Evropi, a pri tem zdaj ne kaže na popuščanje pri pravilih. Tudi Janet Yellen je opozorila, da pri kakršnemkoli popuščanju bankirjem nihče ne bi smel pozabiti, zakaj so pravila sploh nastala: »Ljudi moramo zaščititi pred nevarnostjo, da bi jih spet prizadela kriza, podobna tisti, ki smo ji bili priča v preteklih letih.«

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.