Nepričakovani dogodki in vpliv na obvezniške trge
Začetek leta je navadno čas, ko pregledamo dogajanja na finančnih trgih v preteklem letu in strnemo napovedi za tekoče leto. Svetovni obvezniški trgi so lani zaradi razhajanja v monetarnih politikah centralnih bank in povečanja političnega tveganja v določenih državah izbrali različne smeri. V ZDA so se zahtevane stopnje donosnosti tako državnih kot podjetniških obveznic povprečno zvišale. Donosnosti do dospetja so se zvišale vzdolž celotne krivulje ročnosti. Konec minulega leta so vlagatelji za desetletne ameriške državne obveznice zahtevali 2,444 odstotka letnega donosa, kar je 0,17 odstotka več kot na začetku leta. Za 0,14 odstotka so se zvišale tudi donosnosti dveletnih državnih obveznic in konec leta dosegle vrednost 1,188 odstotka. Donosnosti ameriških obveznic so se v prvih šestih mesecih zniževale, predvsem zaradi počasnejšega zviševanja obrestnih mer ameriške centralne banke. Po izvolitvi Donalda Trumpa za novega predsednika ZDA so se donosnosti obveznic čez lužo začele povečevati.
V nasprotju s tem so se na evropskih obvezniških trgih donosnosti do dospetja v letu 2016 večinoma znižale. Tako so vlagatelji konec preteklega leta za desetletne nemške državne obveznice zahtevali 0,208 odstotka letne donosnosti do dospetja, kar je 0,420 odstotka manj kot na začetku leta. Med letom so donosnosti teh obveznic postale celo negativne. Znižale so se tudi donosnosti francoskih, španskih in britanskih obveznic. Med redkimi izjemami so bile italijanske obveznice, njihove donosnosti so bile konec leta večinoma višje, za kar je kriva politična kriza v državi in težave italijanskega bančnega sektorja.
Ključni dogodki, ki so lani vplivali na dogajanje na obvezniških trgih so postopno zviševanje ključne obrestne mere v Fedu, nadaljevanje ekspanzivne politike evropske centralne banke, odločitev o izstopu Velike Britanije iz EU in nepričakovan razplet na ameriških predsedniških volitvah. Ukrepi monetarnih politik in predsedniške oziroma parlamentarne volitve v številnih evropskih državah bodo tudi letos krojili usodo finančnih trgov. Večinoma so si analitiki enotni v svojih napovedih povečevanja donosnosti in s tem zniževanja cen obveznic v ZDA. Nekoliko manj enotne so napovedi analitikov glede trenda na evropskih obvezniških trgih. Kljub temu lahko pričakujemo, da se bodo tudi na teh trgih razmere začele postopno normalizirati. To pomeni, da se bodo zahtevane donosnosti obveznic tudi na evropskih trgih povečevale.
Ana Sekulič Laffita, BKS Bank
Prebrani članek je nastal v okviru vsebin Delove priloge Posel in denar.
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.