Domov Finance 14. Februar 2018.

MSP – dragulj slovenskega gospodarstva

borza ljubljanska
© Jože Suhadolnik
Pravijo, da je kapitalski trg zrcalo družbe. Da se vse, kar narod čuti, počne, ustvarja in navsezadnje zavozi, na koncu pokaže v stanju domačega kapitalskega trga. In obratno.

Vse, kar se na domačem kapitalskem trgu zgodi, prej ali slej občuti celotna družba. Če seveda družba sploh ima svoj kapitalski trg, svojo borzo.

Slovenci jo imamo. Imamo svojo borzo ter avtohton in suveren kapitalski trg. Avtohton, ker se je razvil v stanje, v katerem je danes, predvsem zaradi preteklih politično-gospodarskih dogodkov v slovenskem okolju, in suveren, ker je izključno od nas odvisno, v kaj se bo razvil jutri. Njegov obstoj in nemoteno delovanje pa sta v pristojnosti Ljubljanske borze, ki ga uspešno upravlja že vse od leta 1989. Najprej je borzni trg deloval za potrebe privatizacije. Se še spomnite časov, ko smo čez noč vsi postali delničarji in enako ponosno kot danes kriptodenarnice sosedom kazali svoje naložbe iz certifikatov? Potem so prišli skrbniški računi. Ti so, z namenom stabilizacije še kako fragilnega tolarja, tujim naložbam omejevali prost pretok nazaj v domovino. Takratni ukrepi Banke Slovenije so bili zaradi monetarne politike sicer nujni, so pa dodobra zadušili dogajanje na Ljubljanski borzi. Tujih naložb je bilo malo, trendi na borzi pa popolnoma nekorelirani s preostalim kapitalskim svetom. Sledilo je obdobje gospodarskega razcveta, skrbniški računi so bili odpravljeni in slovenske delnice so dobile veter v jadra. Začeli so se konsolidacijski postopki v domala vseh panogah, 100-odstotne prevzemne premije so postale skorajda standard. Ni trajalo dolgo, ko sta se z roko v roki zgodila veliki balkanski pok in svetovna finančna kriza, od katere si naš kapitalski trg še vedno ni povsem opomogel. Kljub temu da večina podjetij na Ljubljanski borzi danes posluje veliko bolje kot pred desetletjem, so tečaji njihovih delnic na bistveno nižjih ravneh kot pred krizo. Pa pustimo za zdaj ob strani, ali gre tu za edinstveno priložnost poceni naložbenega razreda ali zgolj za analogijo s Cankarjevo Francko, ki s solzami v očeh lovi zamujeni voz.

 | Author:

Namen prispevka je prebujanje nacionalne zavesti in oris potenciala, kot ga na našem kapitalskem trgu še ni bilo. Tokrat ne gre zgolj za zlorabljeno frazo, tokrat gre resnično za nacionalni interes. Interes nas vseh, da naše gospodarstvo ponovno zajame veter v jadra in odpluje v morje novih rasti.

Slovensko gospodarstvo je majhno in večinoma sestavljeno iz malih in srednje velikih podjetij (MSP). To so podjetja, ki v povprečju dosegajo najhitrejše stopnje rasti, prispevajo največ dodane vrednosti družbenemu produktu in zaposlujejo največji del delovno aktivne populacije. Segment MSP je zato hrbtenica slovenskega gospodarstva, posamezno podjetje pa pravi pravcati ekonomski dragulj. Segment MSP predstavlja gospodarski potencial neslutenih razsežnosti, ki mu je, za potrebe financiranja, treba urediti kapitalski trg. Na drugi strani ga namreč čaka očitno lačni investicijski potencial več kot 15 milijard evrov neinvestiranih prihrankov slovenskega prebivalstva. Samo pomislite, kakšna oportunitetna izguba nastaja, ker se ti dve komponenti ne srečata, in kakšen sinergijski učinek »za narodov blagor« bi dosegli, če bi se. Vse, kar potrebujemo, pa je urejen kapitalski trg malih in srednje velikih podjetij.

In po novem tudi tega imamo. Imenuje se Progress. Kot nakazuje že ime, želi borza z novim trgom, namenjenim financiranju MSP, aktivneje delovati pri pospeševanju domačega gospodarstva, investitorjem pa ponuditi možnost plemenitenja prihrankov v najuspešnejših in najhitreje rastočih podjetniških zgodbah.

V Sloveniji je bilo financiranje malih podjetij na kapitalskem trgu do zdaj tako rekoč onemogočeno. Kar je v razvitih ekonomijah prevladujoča praksa, pri nas šele postaja realnost. V anglosaškem svetu se podjetja, tudi mala, večinoma financirajo z izdajo novega kapitala (IPO), ne z bančnimi viri. Pri nas ni tako, zato je čas, da podjetniki prepoznajo borzni trg kot enega od zelo enostavnih in poceni načinov financiranja. Vedno več podjetij se na borzo obrača z vprašanji, kako financirati rast, kako predati lastništvo podjetja, kako prodreti na tuje trge, kako zmanjšati nevzdržno razmerje med dolgom in kapitalom ... Če ste tudi sami upravitelj ali lastnik podjetja s podobnimi vprašanji, imamo na borzi odgovor za vas.


Branko Železnik, vodja za razvoj in prodajo, Ljubljanska borza

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.