Mala šola o borznih balončkih

O borznih balončkih je imel veliko povedati tudi George Soros, finančni mogotec in kontroverzna borzna zvezda, ki je vedno trdil, da balončki ne nastanejo in ne počijo kar tako zaradi lepšega in da imajo v vsaki borzni pravljici trde temelje, ki so popačeni in narobe postavljeni.

Na to temo se je večkrat oglasil tudi Alan Greenspan in v knjigi The Map and the Territory predstavil svoj pogled na borzne balončke. V zadnjih tridesetih letih so bili po njegovem mnenju finančni poki kratki in siloviti, baloni pa so nastajali počasi in dolgo. To nesorazmerje povezuje po eni strani s strahom in po drugi z evforijo, pri čemer je prvo čustvo precej močnejše od drugega.

V medijih pogosto govorimo o balončku, a ne znamo povedati, kaj to je, in ga tudi ne znamo argumentirati z definicijo.

Ponazorimo ta stavek s konkretnim primerom. Za recesijo, na primer, obstaja popolnoma razumljiva definicija: to je dvakratno zaporedno padanje kvartalnega bruto domačega proizvoda (BDP). Najbolj podobna definicija, ki lahko opredeli besedo balonček, je eksponentna rast, čemur sledi eksponenten padec.

Značilnost balončkov je, da se po visoki nekajletni rasti cen zgodi večje znižanje cene neke naložbe. Takšna dinamika trgov je značilna tako za borze kot tudi za nepremičnine, le da se pri nepremičninah praviloma vse dogaja počasneje zaradi manjše likvidnosti oziroma manj transakcij.

Velika dilema vlagatelja, ki se srečuje s katerimkoli načinom napihovanja balončkov, je vsekakor psihološko dojemanje trenutnih borznih razmer. Vlagatelj se namreč v vsakem primeru zdi enak – kot bedak. Ponazorimo to s konkretnim primerom.

Shutterstock

Vlagatelj Janez želi delnico XYZ končno prodati po uspešni rasti in velikem donosu. Sosed Jože ga vztrajno prepričuje, da bo delnico gotovo lahko prodal še dražje in da ravna kot bedak. Logika velja tudi obratno – vlagatelj Janez, razočaran in besen na državo, borze in še kaj, obupano sklene, da bo prodal delnice XYZ, s katerimi je pridelal veliko izgubo. Po drugi strani ga mnogi prepričujejo, da samo bedaki prodajajo na dnu in da dela največjo napako, ki jo lahko najdemo v vsakem učbeniku za pravilno investiranje.

V prvem in drugem scenariju vlagatelj v nekem trenutku ravna nerazumno in napačno, mar ne? Na koncu pa je čas tisti, ki kot jeziček na tehtnici odloči, ali je bila vlagateljeva poteza pravilna ali ne. Razumete? Lahko ste »bedak« kadarkoli in v vsakem primeru … le od vas je odvisno, kako se boste na koncu odločili.

Kje smo zdaj?

Na splošno je v zadnjem času mogoče opaziti vse več znakov, da se delniški trgi spet pregrevajo oziroma se »nezdravo napihujejo«. Brez večjih zadržkov lahko rečemo, da trge prej kot strah pred ponovno krizo poganja pohlep.

Pri marsikateri naložbi smo po prepričanju mnogih v tako imenovani precenjenosti trga, torej v času, ko nastaja balonček – takrat so investitorji pri nekaterih naložbah evforični, mediji pa to evforijo povzamejo v svojih prispevkih (kar lahko povzroči še večjo evforijo).

Takšnim evforijam z določenim časovnim zamikom prej ali slej lahko sledi samo eno – pok balončka, saj so tisti, ki so bili prepričani o rasti cen, naložbe že kupili in jih bodo dokupovali, dokler jim za to ne bo zmanjkalo sredstev.

Ko se prvi izmed njih odločijo za prodajo, cene padejo in tisti, ki so prišli relativno pozno na precenjen trg, imajo izgubo. Ker izgub ne prenesejo, tudi oni svoje naložbe prodajo in tako cene še znižajo, vse dokler ne začnejo prodajati tudi tisti, ki so v to naložbo investirali »na kredit«, kar lahko povzroči paniko na trgu in sesutje cen.

»Koliko mora biti naivnežev, da se balonček napihne?«

Poznate šalo, ki se začne z navedenim stavkom? Najbrž ne, ker to ni šala, ampak realnost na borzi.

Znanstveniki in ekonomisti so že pred časom z raziskavo dokazali, da nas lahko opazovanje tega, kaj počnejo drugi, privede na kriva pota. Udeleženci v raziskavi so lahko opazovali trgovanje drugih borznih trgovcev, na podlagi česar so nato začeli sodelovati tudi sami in kupovati naložbe po vzoru posnemanja drugih. In rezultat? Vlagatelji so intenzivneje spremljali poteze drugih v času nastajanja balončka kakor takrat, ko so trgi mirni in ni velike volatilnosti.

Najbolj so početje drugih spremljali borzni trgovci, ki so ob večanju balončka delnice navdušeno kupovali. Gre za ljudi, ki so bili v času svojega nakupovanja prepričani, da bodo našli naivneže, ki jim bodo delnice lahko prodali po še višji ceni, a niso opazili, da so naivneži, ki jih iščejo, pravzaprav oni sami. In na katere informacije so se najbolj odzvali borzni trgovci, ki kupujejo ob nastajanju balončka? Raziskave so pokazale, da so bili za te trgovalce najpomembnejši podatki o spreminjanju obsega trgovanja.

Kako se izogniti tej skušnjavi?

Že v času nastajanja medijskega balončka je pametno stopiti korak nazaj in dvakrat razmisliti svoje odločitve o trgovanju oziroma investiranju, pomagala pa vam bo tudi lista, na kateri imejte napisana merila, na podlagi katerih sprejemate svoje odločitve. In najpomembnejše, v času nastajanja balončka se vedno odločajte sami in ne sledite množici po vzoru črednega nagona.