Domov Finance 24. September 2017.

Komu polnijo žepe višje cene hrane? Agroposlu ne.

hrana
© Pexels
Podnebne spremembe, onesnaženje, demografski trendi so samo nekateri dejavniki, ki poganjajo rast cen na globalni ravni. kako te trende občutijo proizvajalci hrane pri nas in kako v sosednjih državah, ko nas zaznamuje kriza Agrokorja?

Svetovne cene hrane so se avgusta nekoliko znižale, potem ko so julija dosegle najvišjo raven v zadnjih dveh letih. Agencija Organizacije združenih narodov za hrano (FAO) je izračunala, da se je svetovni indeks cen hrane zvišal zaradi pričakovanih višjih letin in zalog žitaric. Še pred tem so v FAO opozorili, da se število lačnih po svetu spet povečuje.

Indeks cen hrane, ki ga FAO vsak mesec izračunava iz tržnih cen petih skupin pridelkov, se je avgusta znižal za 1,3 odstotka in tako prekinil tri mesece zaporedne rasti indeksa. Kljub mesečnemu zdrsu je indeks cen hrane na svetovni ravni ostal šest odstotkov nad vrednostjo indeksa, izračunanega avgusta lani.

Na padec avgustovskega indeksa je najbolj vplival 5,4-odstotni zdrs v cenah žit, ki je bil posledica izboljšanih napovedi proizvodnje na črnomorskem območju.

Cene mesa so se avgusta znižale za 1,2 odstotka, sladkorja pa za 1,7 odstotka, medtem ko so se cene rastlinskega olja zvišale za 2,5 odstotka cene mleka, mlečni izdelki, sir in maslo pa so se po rekordnih cenah julija podražili za še 1,4 odstotka.

Rekordna rast trgovanja z ribami

FAO je napovedal tudi, da bo trgovina z ribami na svetovni ravni letos dosegla rekord vseh časov.

Takoj ko so veliki evropski pridelovalci jabolk ostali brez dostopa do ruskega trga, so začeli iskati nelegalne poti do ruskih kupcev.

Kot glavni dejavnik rasti trgovine z ribami navajajo okrevanje evropskega gospodarstva in visoke cene priljubljenih rib, kot je losos.

Vrednost svetovne trgovine z ribami in morskimi plodovi bo po ocenah FAO letos dosegla 124 milijard evrov, kar je sedem odstotkov več kot lani, napoveduje britanski poslovni dnevnik The Financial Times. Glavni motor rasti povpraševanja po ribah so še vedno tradicionalno močni trgi ZDA, Japonska, Francija in Španija. Zvišanje dohodkov v državah v razvoju je močno vplivalo na povečanje potrošnje mesa in rib. Prav gojenje rib je postalo najhitreje rastoči del živilske proizvodnje v zadnjih dvajsetih letih, ugotavljajo v agenciji FAO.

Zmrzal, suša, slaba letina, dražja hrana

Preskrbo s hrano v Sloveniji bodo letos zaznamovale posledice negativnih vremenskih vplivov. Ledena zima, spomladanska zmrzal in pozneje še sušno poletje z ekstremnimi temperaturami so ključni dejavniki, ki so zmanjšali pridelke sadja, vrtnin in žit. Podobne razmere so vplivale na pridelovalce po vsej Evropski uniji, zato analitiki po vsej celini do konca leta napovedujejo precejšnje podražitve sadja in zelenjave, višje bodo tudi cene mleka, sirov in masla, ki se je od lani podražilo že za 80 odstotkov. Zaradi suše je manjši pridelek krme, na Kitajskem in v Indiji ter v številnih drugih državah v razvoju se povečuje povpraševanje po mesu, zato se bo meso podražilo tudi v naših krajih.

Če k vsemu naštetemu dodamo dejstvo, da smo v Sloveniji močno zmanjšali proizvodnjo svinjskega mesa, samopreskrbe skoraj nimamo. Vodilni evropski proizvajalci mleka so zmanjšali proizvedene količine in tako pripomogli k zvišanju cen mleka, sira, masla in drugih mlečnih izdelkov. Cene na kmetijskem trgu v Sloveniji so se že odzvale na sušo z opaznim skokom. Cene sena so se zvišale s 30 na 50 evrov za balo, so pred kratkim poročali na spletnem portalu Agrobiznis. Kmeta, ki nima zalog, takšna podražitev zlahka pahne v bankrot. Kmet, ki redi 170 glav živine, na dan potrebuje štiri bale, kar po novi ceni pomeni 200 evrov na dan ali šest tisoč evrov, medtem ko bi pred podražitvijo mesečni strošek za bale dosegel 3200 evrov.

hrana | Author: Pexels Pexels

Kmetijska zemlja je iskano blago

Čeprav je življenje kmeta vse prej kot ravna cesta, še tako marljivemu in še tako dobro opremljenemu kmetu ena zmrzal ali toča lahko izniči trud celega leta. Pametni vlagatelji v kmetijstvu očitno prepoznavajo poslovno priložnost. Kitajci že nekaj desetletij vlagajo v razvoj kmetijstva zunaj meja svoje države. Tako želijo ob pričakovanem povečevanju povpraševanja po hrani v prihodnosti zagotoviti zadostne količine hrane za svojih 1,4 milijarde prebivalcev, ocenjujejo v Bloombergu. Od leta 2005 so kitajski vlagatelji ob izdatni podpori posojil državnih bank vložili 44 milijard evrov v farme in živilsko industrijo v tujini, število transakcij pa se je v zadnjih šestih letih početverilo, ugotavljajo v študijah Heritage Foundation in American Enterprise.

Sodobno kmetijstvo je kmetijstvo znanja. Brez vlaganja v najsodobnejše tehnologije bi naše ukvarjanje s kmetijstvom vodilo zgolj v izgubo.

Gonja za kmetijsko zemljo pa ni nekaj, kar bi se dogajalo zgolj nekje daleč od nas. V naši neposredni bližini, v sosednji Hrvaški, kjer poskušajo sanirati nasedli Agrokor, bodo kmalu naprodaj številne kmetijske in živilskopredelovalne družbe, ki so del nasedlega koncerna. Belje je največja kmetijska družbe v regiji, ki je lastnica več kot dvajsetih farm. V Agrolaguni se ukvarjajo z vinogradništvom, oljakrstvom in živinorejo na več kot 1200 hektarih kmetijskih površin. PIK Vinkovci prav tako sodi med večje Agrokorjeve kmetijske družbe, prideluje koruzno, sladkorno repo, pšenico, sojo in vrtnine, žita pa melje v svojih dveh mlinih. Tudi Vupik, ki deluje na več kot 6500 hektarih kmetijskih površin v neposredni bližini Donave, torej tik ob meji s Srbijo, je sodobno opremljen kmetijski kombinat z vsemi pogoji za izredne poslovne rezultate. Vse naštete lastnike velikanskih kmetijskih zemljišč bo, skupaj z drugimi živilskimi in trgovskimi družbami, izredni upravitelj Agrokorja Ante Ramljak prej ali slej moral dati na trg, da bi konzorcij in predvsem hrvaške davkoplačevalce odrešil neznosnega dolžniškega bremena.

Kot resni kandidati za nakup Agrokorjevih kmetijskih družb so se do zdaj omenjala številna bolj ali manj verjetna imena. Najbogatejši madžarski tajkun, kitajski in arabski vlagatelji in ne nazadnje veliki igralci iz kmetijske dejavnosti v sosednji Srbiji so le nekateri od kandidatov. Zdi se, da so za hrvaško politiko vsi omenjeni težko sprejemljivi, srbski kupec pa bi bil na območju vzhodne Slavonije, torej tudi okoli Vukovarja, verjetno še najmanj sprejemljiv

kmetijstvo agro | Author: Pixabay Pixabay

Delta Holding iz financ na zemljo

Srbski Delta Holding, letos praznuje 25-letnico obstoja, v poslovni javnosti v regiji pa je najbolj znan po svojem ustanovitelju in lastniku, kontroverznem poslovnežu Miroslavu Miškoviću. Mišković je kmalu po odprtju svoje družbe ustanovil svojo banko in zavarovalnico ter verigo trgovin. Takoj ko je presodil, da je čas za umik, se je iz vsake posamezne dejavnosti umaknil s prodajo, skupaj več kot milijardo kupnine pa je vložil v druge posle.

Delta Holding, ki je tudi lastnik ljubljanskega hotela Intercontinental, se zdaj najbolj osredotoča na nepremičninske projekte in kmetijstvo.

Delta Agrar, ki od skupaj več kot 4500 zaposlenih v holdingu zaposluje 1400 ljudi, ustvari največji del prihodkov holdinga. Delta Agrar sicer vidi poslovne priložnosti tudi v razprodaji Agrokorjevega premoženja, a jih zanimajo predvsem deli premoženja, ki so v Srbiji, nakupov na Hrvaškem pa se ne bodo izvajali prav zaradi politične občutljivosti takšnega posla, nam je povedal prvi mož Delte Holdinga Miroslav Mišković, ki je sicer tudi dober prijatelj Ivice Todorića, ustanovitelja nasedlega Agrokorja.

Kako prehraniti vse večjo populacijo sveta z vse večjimi potrebami v času, ko se mesta širijo na račun obstoječih kmetijskih površin? To je vprašanje, s katerim so se spopadli v Miškovićevi družbi, preden so se začeli dejavno ukvarjati s kmetijstvom. Brez sodobnih sistemov za namakanje in zaščito pred zmrzaljo in točo zdaj ni več mogoče pričakovati velike pridelave. »Sodobno kmetijstvo je kmetijstvo znanja. Brez vlaganja v najsodobnejše tehnologije bi naše ukvarjanje s kmetijstvom vodilo zgolj v izgubo,« pravi Mišković.

hrana | Author: Pexels Pexels

Dražja hrana je lahko težava

Ivan Kostić, podpredsednik Delte Holdinga za kmetijstvo in prvi mož Delte Agrarja, vodi šest farm, njegovih 850 zaposlenih pa obdeluje 14.000 hektarov kmetijskih zemljišč. »Zdaj imamo okoli 18 odstotkov površin v sistemu namakanja in v prihodnjih letih nameravamo njihov obseg močno povečati,« pravi Kostić.

Poleg živinoreje, prašičereje, pridelave žit, borze pridelkov in distribucije je zanje zelo pomembna pridelava sadja, predvsem jabolk. Jabolčni nasadi na 500 hektarih in hladilnica za 22.000 ton so podlaga za razvoj njihove sadjarske blagovne znamke. Trenutno imajo licenco za pridelavo osmih klubskih sort jabolk, nameravajo dobiti še dve in tako bodo sodili med edine štiri take proizvajalce v Evropi.

Veliko večino pridelka žit prodajo na zahodnoevropske trge, več kot 70 odstotkov celotnega pridelka klubskih sort jabolk izvozijo, večino na zahodnoevropske trge, zelo pomembni so zanje tudi bogati kupci v Rusiji. Kaj so za Delto Agrar pomenile sankcije, ki jih je Evropska unija uvedla proti Rusiji? Kako je to vplivalo na cene in kako so se na spremembe odzvali?

»Zaradi sankcij proti Rusiji smo bili na slabšem. Rusi niso naivni in znajo odlično trgovati. Ker so vsi veliki pridelovalci jabolk iz Italije in Poljske ostali brez dostopa do svojega velikega trga, so začeli iskati nelegalne poti skozi Latvijo in Belorusijo do ruskih kupcev. Tako se je cena najkakovostnejših jabolk po sankcijah znižala s 75 centov za kilogram na 65 centov za kilogram,« nam je povedal Kostić.

Odhajajo na borzo

Samo maja so izvozili za 13 milijonov evrov kmetijskih pridelkov, kar je rekordni mesečni izvoz te družbe. Tudi borza pridelkov, ki jo upravlja Delta Agrar, ustvari več kot sto milijonov evrov prihodkov na leto. »Prisotni so veliki svetovni partnerji in verjamem, da imamo na borzi še veliko možnosti za rast,« pravi Kostić.

Mišković je za leto 2019 napovedal uvrstitev Delte Agrar na eno od borz, najverjetneje v London ali v Varšavo. »Imamo potencial, da dobimo sveži denar za nov razvoj, to bo cilj uvrstitve na borzo. To se bo gotovo zgodilo v prihodnjih nekaj letih,« napoveduje Kostić. Uvrstitev na borzo ne pomeni umika Delte iz kmetijske dejavnosti – edini cilj je pridobiti sveži denar za nove projekte.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.