Domov Finance 14. November 2017.

Koliko lahko prihranimo na račun blockchaina?

verige
© Pexels
Distribuirana knjigovodska tehnologija bo zelo prav prišla tudi pri uresničevanju ciljev Evropske komisije, ki že nekaj časa obljublja enotnejši trg finančnih in digitalnih storitev.

Komisija Jean-Clauda Junckerja že od imenovanja obljublja enotnejši evropski trg finančnih in digitalnih storitev. Želijo si, da bi evropski potrošniki od ponudnikov finančnih storitev – bank, zavarovalnic in drugih – ne glede na to, iz katere države Evropske unije prihajajo, dobili »najboljšo kakovost po najboljši ceni«. Trenutno namreč le sedem odstotkov potrošnikov kupuje finančne storitve v drugi državi EU. Cilj je torej, da za potrošnika ne bo več pomembno, ali ponudnik deluje v njihovi državi ali ne, saj bodo njegove pravice povsod enake.

Enotni trg

Akcijski načrt komisije v tej luči obljublja na primer nižje provizije za čezmejne bančne transakcije, dostop do investicijskih skladov drugih članic, med državami bolj poenotena in transparentna zavarovanja, za podjetja pa manj birokratskih ovir pri ponudbi storitev tujim državljanom. Kot se zavedajo tudi sami in kot nam je v nedavnem pogovoru v Strasbourgu povedal podpredsednik evropske komisije in evropski komisar za enoten digitalni trg Andrus Ansip, je le tehnologija tista, ki nas lahko pripelje do tja.

Kupovanje žetonov je kot igranje v kazinoju. Nihče ti ne more pomagati, če izgubiš denar, a če zmagaš, veš, da ga boš dobil izplačanega. Če ti ga igralnica ne izplača, greš lahko na sodišče, če pa igraš v nelegalni igralnici, ti sodišče ne bo moglo pomagati.

Evropska komisija kot eno izmed tehnologij, ki prinaša rešitve za izzive na poti do enotnega trga, vidi blockchain ali distribuirano knjigovodsko tehnologijo (DLT), kot ji rečejo v strogo tehnološkem smislu. »Jasno je, da ima DLT lahko veliko širše učinke kot zgolj te, ki jih bo najverjetneje prinesla finančnemu sektorju,« je dejal Ansip. »Aplikacije, delujoče na blockchainu, pomenijo ogromen preboj za mnoge obstoječe storitve, ki s tem postajajo bolj kakovostne in učinkovite, prinašajo pa tudi nove bolj decentralizirane poslovne modele.«

Po oceni poslanke evropskega parlamenta Eve Kaili (S&D), inženirke po izobrazbi, samo skriti stroški provizij za finančne transakcije v Evropi na leto znašajo 120 milijard evrov. »Z vpeljavo DLT bi lahko prihranili ta denar in iz tega vira financirali, recimo, socialne transferje ali pa ga prerazporedili med ljudi, ki bodo zaradi tehnologije v vmesnem času, ko stopamo iz ene revolucije v drugo, izgubili službe,« razmišlja grška poslanka, ki v evropskem parlamentu z nemškim kolegom Jakobom von Weizsäckerjem iz iste poslanske grupacije pripravlja resolucijo o DLT, ki bo, če bo prestala obravnavo na odborih, najverjetneje sprejeta na plenarnem zasedanju poleti prihodnje leto.

Vpeljava DLT v procese, kjer je zaupanje ključnega pomena, pomeni odstranitev posrednikov, ki jamčijo za zaupanje. Jamstvo za zaupanje pa prevzamejo algoritmi, ki prek pametne pogodbe, v kateri so zapisani pogoji, distribuirajo vrednosti ali podatke med posamezniki in organizacijami. Ernst & Young v svojem poročilu o DLT pravi, da bodo spremembe prve zadele finančni sektor, in to v treh do petih letih, potem bodo sledili še drugi. Opozarjajo pa tudi, da se DLT približuje kritični masi uporabnikov veliko hitreje kot druge tehnologije doslej.

bitcoin kriptovaluta | Author: Pixabay Pixabay

Uporaba

Evropska komisija je že identificirala področja, na katerih bi z implementacijo DLT lahko povečali učinkovitost in zmanjšali stroške v finančnem sektorju.

– Mednarodna (ne-SEPA) plačila bi postala hitrejša in cenejša, saj bi prevzela vlogo korespondenčne banke.

– Olajšali bi se postopki sklepanja posojilnih pogodb, izvajanje izplačil bi se lahko avtomatiziralo.

– Avtomatizirali bi se obračuni, poravnave in skrbništva, kar bi zmanjšalo tveganja in izločilo posrednike.

– Izdajanje vrednostnih papirjev v DLT pomeni možnost učinkovitejšega korporativnega upravljanja. Imetniki delnic bi imeli boljši, hitrejši dostop do glasovanja na srečanjih delničarjev, kar bi izboljšalo upravljanje, delničarjem pa bi DLT omogočila takojšen dostop do poročil, s katerimi se morajo seznaniti pred glasovanjem.

– Sledenje in upravljanje premoženja.

– Dostop do velikih baz podatkov v realnem času in z manj stroški.

– Avtomatizacija računovodskih procesov in skladnosti poslovanja v DLT bi olajšala delo tistih poklicev, ki pripravljajo poročila za vlagatelje, državne regulatorje in druge nadzorne organe, ter ga naredila bolj zanesljivo, hitrejše in cenejše.

»Tehnologija je ena največjih priložnosti za Evropo, da inovativno preobrazi mnoge tako zasebne kot javne sektorje.«

Evropska komisija trenutno znotraj EU-observatorija blockchain, za katerega je namenila 500 milijonov evrov, še zbira dodatne informacije o tehnologiji, možnih področjih uporabe in povezuje deležnike ter se pripravlja na sprejetje morebitnih zakonodajnih sprememb, ki jih bo uporaba zahtevala.

»Na ravni EU obstaja jasno soglasje o pomembnosti blockchaina in potenciala, ki ga prinaša za konkurenčnost EU. Na splošno je tehnologija ena največjih priložnosti za Evropo, da inovativno preobrazi mnoge tako zasebne kot javne sektorje,« je dejal evropski komisar Ansip, ki je obljubil, da bo natančnejša strategija implementacije DLT, tudi znotraj institucij EU, znana prihodnje leto.

bitcoin lon | Author: Aljaž Repnik Aljaž Repnik

Države na blockchainu

Danes se že marsikatere države ne le spogledujejo z uporabo tehnologije blockchain, na primer Slovenija, ampak jo tudi že vključujejo v svoje delovanje. Estonija tako že omogoča državljanom, da s svojim ID, ki je zapisan v DLT, naročajo zdravniške recepte, volijo, upravljajo bančni račun, zaprosijo za socialne transferje, registrirajo podjetje, plačajo davke in imajo dostop do še preostalih 3000 digitalnih javnih storitev. Ta vlada je pri uporabi omenjene tehnologije med najnaprednejšimi.

»Samo skriti stroški provizij za finančne transakcije v Evropi na leto znašajo 120 milijard evrov. Z vpeljavo DLT bi lahko prihranili ta denar in iz tega vira financirali socialne transferje.«

Blockchain sicer uporabljajo tudi še vlade Kenije, Gane in Nigerije, ki v DLT vodijo zemljiške knjige. To je za razvoj držav tretjega sveta bistvenega pomena, saj z omogočanjem popolne transparentnosti nad lastništvom nepremičnin povečujejo tudi zaupanje vlagateljev v te države, ki pred uvedbo DLT nikoli niso mogli vedeti, kdaj se bo pojavil posameznik, ki bo trdil, da je določeno zemljišče v resnici njegova last, in ne last človeka, od katerega ga je investitor kupil. Prav tako popolna transparentnost zmanjšuje možnosti korupcije in povečuje dostop ljudi do registrov. Na zahodu preizkus prenosa zemljiške knjige na blockchain vodi tudi že Švedska, Velika Britanija pa na primer preizkuša uporabo DLT za socialna izplačila.

V New Yorku je veliko zanimanja vzbudila lokalna iniciativa, ki na DLT porazdeljuje sončno energijo, ki jo lastniki stanovanj generirajo s svojimi solarnimi paneli, s čimer so se znebili lokalnega distributerja energije in z njim povezanih stroškov. Pravzaprav se, kot je poudarila tudi poslanka Kaili, največ priložnosti za uporabo DLT kaže prav v delitveni ekonomiji in na splošno tam, kjer je v proces vključenih več posameznikov. Evropska komisija po navedbah Ansipa neposredno financira tudi štiri pilotne študije: obdelava zdravstvenih podatkov na DLT, aplikacija za socialne transferje, aplikacija za medijske vsebine ter aplikacija za spremljanje predpisov in poročanje nadzornim organom.

Bo regulacija sploh potrebna?

Kakšne zakonodajne spremembe bo njena uporaba zahtevala, ne Kailijeva ne komisar Ansip nista znala natančno povedati.

»Treba je razumeti, da gre za zgodnjo fazo razvoja in bo uporaba tehnologije sledila šele v prihodnjih letih. Zdaj moramo natančno spremljati njen razvoj in analizirati vse možne posledice, preden se kakorkoli odzovemo. Zato menimo, da je za regulacijo še prezgodaj. Morda je sama nevtralnost te tehnologije sploh ne bo potrebovala,« je za Svet kapitala dejal komisar Ansip. Je pa zdaj pravi čas, meni komisar, da se ocenijo posledice, pripravijo pojasnila in prilagoditve, potrebne za spodbujanje prevzema tehnologije. »Podjetja potrebujejo pravno varnost, vlagatelji pravno jasnost, javne službe ustrezno vodenje in stabilnost, da zagotovijo vzdržnost in kontinuiteto pri svojem delovanju, če se odločijo za uporabo blockchaina,« nam je še dejal.

Koristi za državljane

Kailijeva, ki se nad tehnologijo navdušuje tudi zato, ker je na lastni koži izkusila, kako je, če bančni sektor odpove, kot je v Grčiji med zadnjo finančno krizo, ko so ljudje ostali brez dostopa do denarja, marsikdo pa celo brez svojih življenjskih prihrankov, je bila glede morebitnih regulatornih sprememb, o katerih razpravljajo v evropskem parlamentu, bolj konkretna. »Z namenom zagotavljanja transparentnosti tehnologije razmišljamo o registru, kjer se bodo identificirale vse družbe, delujoče na DLT, in kjer bo lahko uporabnik preveril, da zares delujejo na decentraliziranem omrežju, kje so registrirani itd. Delo nas čaka še pri definicijah same tehnologije pa pri tem, kako poimenovati vrednosti žetonov, izdanih prek ICO (prve izdaje žetonov), kako zagotoviti, da imajo res vsi zainteresirani deležniki enake možnosti biti del določenega projekta itd. Vemo, da je bilo že kar nekaj prevar pri ICO. Prav tako moramo najti rešitev za večjo varnost denarnic.«

Kar zadeva regulacijo ICO, Kailijeva meni, da moramo zagotoviti določeno pravno varnost ljudi, ki se »gredo to igro«. »Kupovanje žetonov je kot igranje v kazinoju. Nihče ti ne more pomagati, če izgubiš denar, a če zmagaš, veš, da ga boš dobil izplačanega. Če ti ga igralnica ne izplača, greš lahko na sodišče, če pa igraš v nelegalni igralnici, ti sodišče ne bo moglo pomagati. Torej, pri ICO moramo tistim, ki se želijo igrati, zagotoviti mehanizme, ki jih varujejo. To pomeni, da lahko vedo, kateri projekti so legalni in kateri ne,« je pojasnila. To, kot že rečeno, naj bi rešil register izdajateljev, ki bo vseboval vse ključne informacije.

ZDA lahko zmagajo v trgovinski vojni s Kitajsko | Author: Pexels Pexels

DLT kot prednost pred ZDA

Oba sogovornika se strinjata, da razvoj DLT morda pomeni ključno gospodarsko in razvojno prednost pred ZDA. »Če pogledamo zagonska podjetja, ki razvijajo DLT, vidimo, da imamo v EU odlična podjetja in veliko talentov. Tudi evropski javni sektor se v številnih državah članicah aktivno ukvarja z možnostmi, ki jih ponuja tehnologija. Vse to je odlična podlaga, da EU postane vodilna sila v DTL,« je dejal Ansip. Kailijeva pa je kot pomemben argument, da bi Evropa lahko postala razvojni laboratorij, navedla priljubljenost decentralizacije med evropskimi državljani v primerjavi z ZDA: »Smo tudi večji privrženci transparentnosti in bolj ozaveščeni o pravici do zasebnosti, kar bo verjetno dalo implementaciji DLT še večji zagon.« Po njenem mnenju bodo državljani tehnologijo posvojili takrat, ko jim bomo ponudili konkretne koristi. In kje bi to lahko bilo? »Karkoli narediš na blockchainu, je tam trajno zapisano, vsebine ne moreš ponarediti, kopirati, spremeniti. V tem pogledu bi lahko, recimo, naredili aplikacijo na DLT, ki bi spremljala, ali državljani pravilno ločujejo odpadke. Če bi jih pravilno ločevali, bi jim v zameno podelili žetone, ki bi jih lahko uporabili za nakup hrane ali kot odbitek pri računu za elektriko,« razmišlja poslanka, ki v tem vidi tudi ogromen potencial za urejanje javnih služb nerazvitih držav.

V svetovalni družbi Ernst&Young pa podjetjem svetujejo, naj začnejo podrobneje spremljati razvoj in možno uporabo tehnologije. »Čeprav so standardi in protokoli še v razvoju, se lahko kar naenkrat zgodi zelo hiter razvoj, ki bi utegnil na hitro premešati karte. Podjetjem svetujemo, naj razmišljajo, kako bi njihove storitve in produkti delovali na DLT.«

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.