Ko umre bogat zbiratelj, zaživi dražbena hiša

Krožnik, izdelan v znameniti francoski manufakturi porcelana Sèvres pred francosko revolucijo leta 1789, je mojstrski, bogato poslikan. Ni znano, ali je bil slikar Barrat Stric ali Le Bel Mlajši, ker sta oba slikarja miniatur na porcelanu v desetletjih pred revolucijo okraševala porcelan iz Sèvresa. Znano je, da je bil ta krožnik del velikega, dragocenega servisa, poimenovanega Cartels en perles, panneaux en roses et barbeaux. Bil je izdelan za Marijo Antoaneto, nesrečno ženo francoskega kralja Ludvika XVI. Tako kralja kot kraljico so leta 1793 usmrtili z giljotino.
 
Omenjen krožnik z naslikanimi vrtnicami v sredini in več koncentričnimi girlandami, je ostal zelo dobro ohranjen. Marija Antoaneta je bila potomka iz dinastije Habsburgov, ena izmed številnih otrok Marije Terezije, zbiratelji porcelana imajo zelo radi dela porcelanske manufakture iz Sèvresa iz obdobja rokokoja, zato ni presenetljivo, da so taj in podobni krožniki dokaj dragi.
 
Krožnik iz Sèvresa je bil za francosko kraljico ponujen na specifični, Single Owner Sale v Dorotheumu, kar pomeni, da so bili vsi predmeti, ponujeni na tej dražbi, prej v lasti ene osebe. V tem primeru je bilo na dražbi 453 predmetov, ki so bili do nedavnega v lasti Alaina Gruberja (1943-2020).

Po smrti slavne osebe, znane na primer tudi po ljubezni do dragega nakita, ali zbiratelja umetniških del in drugih stvari, ki imajo veliko ali vsaj solidno tržno vrednost, njihovi dediči pogosto prodajajo takšne zbirke. Iz različnih razlogov. Včasih to piše v oporoki. Včasih se dediči ne morejo dogovoriti o fizični delitvi dediščine ali pa jih preprosto ne zanima ohranjanje zbirke. Včasih potrebujejo denar. Ko je leta 2011 umrla slavna igralka Elizabeth Taylor, so dediči na dražbi v sloviti Christie's ponudili njen nakit. Zanimanje je bilo ogromno in nakit Taylorjeve so v New Yorku prodali za več kot 115 milijonov ameriških dolarjev, oziroma za okoli 90 milijonov evrov po takratnem tečaju.
 
Leta 1987, je družba Sotheby's, druga največja dražbena hiša na svetu, na dražbi v Ženevi prodala 200 kosov nakita Wallis Simpson, vojvodinje od Windsorja, ženske, zaradi katere je angleški kralj Edward VIII abdiciral leta 1936. Iztržili so več kot 50 milijonov amriških dolarjev, šestkrat več od ocenjene vrednosti.
 
Sotheby's je kot podjetje zaslovelo leta 1893, ko je prodalo številne knjige iz Napoleonove osebne knjižnice. V 1990-ih je Sotheby's prodal osebne stvari Jacqueline Kennedy Onassis, zbirko markiza od Badena (bratranec britanskega princa Charlesa; markizova mati je bila sestra nedavno preminulega princa Philipa), zbirko Guntherja Sachsa, Brooke Astor ... To delajo vse pomembnejše dražbene hiše. Nekatere Single Owner Sales niso v dražbenih hišah, ampak neposredno v razkošnem domu prejšnjega lastnika. Slednje niso nič manj privlačne za potencialne kupce in so za organizatorja cenejše, ker mu ni treba prevoziti in skladiščiti objektov.
 

Premožni ljudje med pandemijo kupujejo dragocene starine

 
Tudi nekatere manj znane osebnosti, ki niso dolarski milijarderji, ampak imajo »le« milijone ali vsaj mnoge tisoče evrov/dolarjev/funtov/švicarskih frankov svobodnega denarja, so nakopičile zbirke, ki so dražbenim hišam zelo zanimive.
 
Alain Gruber je bil švicarski umetnostni zgodovinar, strokovnjak za srebrnino in preproge, kustos, avtor knjig, oblikovalec notranjosti in svetovalec številnih znanih ljudi. Eden večjih njegovih številnih projektov je bila obnova Waddesdona, Rotschildovega podeželskega dvorca v angleški grofiji Buckinghamshire. Kot zbiralec se je Gruber posebej zanimal za dela iz obdobja vladavine francoskega kralja Ludvika XV. in njegovega naslednika Ludvika XVI. Z njimi je opremil svojo hišo v švicarskem Fribourgu. Nedolgo po Gruberjevi smrti je Dorotheum prodal srebrnino, porcelan, pohištvo, slike, preproge in številne zgodovinske redkosti.
 
Ogledali smo si rezultate te dražbe, poimenovane L'Art deVivre. Collection Dr. Alain Gruber (Umetnost življenja: zbirka dr. Alaina Gruberja) in opazili, da je bil vsak ponujen predmet prodan po dokaj višji ceni od prvotne. Na primer, srebrna škatla v obliki srca iz druge polovice 17. stoletja je bila prodana za 2812 evrov (izklicna cena 300 evrov), okrogla miza izdelana v napoleonskem empire stilu na začetku 19. stoletja za 11.841 evrov (izklicna cena 2000 evrov), emajlirana tobačnica za njuhanec iz 18. stoletja za 2516 evrov (izklicna cena 300 evrov), oblazinjena klop v stilu Ludvika XV. za 5032 evrov (izklicna cena 1000 evrov), za nevelik doprsni kip Marije Anoanete pa je kupec plačal 2072 evrov (izklicna cena 1000 evrov), itd.
 
Mimogrede, tudi v 'normalnih letih', brez večjih kriz, dražbenim hišam le redko uspe prodati vsak ponujen predmet na eni dražbi, ampak uspeh Dorotheuma z Gruberjevo zbirko mogoče sploh ni presenetljiv. Tudi v letu 2020 so številni bogataši postali še bogatejši - in vlagajo denar v tisto, za kar menijo, da bo ohranilo, morda celo povečalo, vrednost.