Ko kihnejo ZDA, se prehladi ves svet

Veliko nas je že slišalo pregovor, da ko kihnejo ZDA, se prehladi ves svet. Podobno velja tudi v tem primeru. Najprej bomo pojasnili, kaj sploh je obveznica. Obveznica je dolžniški vrednostni papir in preprosto predstavlja obvezo v pisni obliki oziroma pogodbo, s katero se izdajatelj obveznice obveže, da bo imetniku obveznice (vlagatelju) v določenem času, daljšem od enega leta, vrnil posojeni denar, povečan za obresti. Obveznica ni pravzaprav nič drugega kot posojilo oziroma način zadolževanja. Izdajatelji izdajo obveznico takrat, ko potrebujejo denar. Vlagatelji pa izdajateljem obveznic posodijo denar za določen čas v zameno za obresti (tako imenovani kupon). Zadolževanje z izdajo obveznic se po navadi uporablja, ko izdajatelj želi zbrati večjo količino denarnih sredstev za daljše obdobje.

Višina obresti (zahtevane donosnosti) je odvisna od stopnje tveganja izdajatelja. Kako verjetno je, da bo izdajatelj pred dospelostjo obveznice zašel v finančne težave in ne bo sposoben odplačati ne obresti ne glavnice?

Skratka, povračilo glavnice in izplačilo obresti sta predvsem v funkciji sposobnosti in pripravljenosti države, da svoje obveznosti pravočasno poravna.

Tako pridemo do desetletnih državnih obveznic ZDA. Pomembnost zahtevane donosnosti teh obveznic ni pomembna le z vidika varnosti. Na podlagi te obveznice se določajo tudi druge pomembne finančne obveznosti, kot so posojila, ki jih najemajo podjetja in posamezniki v ZDA. Ta obveznica vlagateljem kaže tudi na zaupanje investitorjev – ko je to na visoki ravni, zahtevana donosnost zraste, cena obveznice pa pade, saj se vlagatelji raje usmerijo v druge, bolj tvegane naložbe, ki praviloma prinašajo višje obresti. Ko je zaupanje nizko, se cena obveznic zviša, zahtevana donosnost pa sorazmerno zniža, saj se povpraševanje močno poveča, ker vlagatelji iščejo varne naložbe.

Shutterstock

Naraščanje zahtevane donosnosti praviloma vlagateljem pošlje signal, da je gospodarstvo zdravo in povpraševanje po dobrinah in storitvah narašča. Vendar rast dolgoročnih krivulj skozi čas lahko tudi vpliva na zaupanje investitorjev, ki so pred tem raje investirali v delnice, zaradi višjih donosov pa svoje naložbe premikajo v varne državne obveznice tako, da prodajo svoje delniške naložbe. Pomemben kazalnik pri teh premikih je tudi razmerje med zahtevano donosnostjo desetletnih državnih obveznic ZDA in dividendno donosnostjo podjetij iz indeksa S&P 500. Če je dividendna donosnost nižja od zahtevane donosnosti obveznic, se to lahko smatra kot znak precenjenosti trga in obratno. Trenutna dividendna donosnost delniškega indeksa znaša 1,88 odstotka, medtem ko se zahtevana donosnost ameriške državne obveznice nahaja malo pod tremi odstotki. Zato tudi obveznice postajajo čedalje bolj privlačne, špekulacije o pregretosti delniškega trga pa čedalje bolj glasne.

Na ameriške desetletne obveznice lahko gledamo kot na makroekonomski kazalnik, ki vlagateljem pove več kot le donosnost, ki jo ta ponuja. Kakršenkoli večji premik – v višini stotih bazičnih točk ali več – ima velik pomen in lahko precej vpliva na situacijo v gospodarstvu in na ameriško borzo.