Kako dolgo bo trajal zagon iz leta 2021?

Leto 2021 si bomo zapomnili po izjemnem gospodarskemu okrevanju, ki je sledilo precedenčnem letu 2020. Rast BDP v ZDA in evroobmočju je dosegla vrh v drugem četrtletju lanskega leta, ko je celo presegla deset odstotkov (glede na enako četrtletje prejšnjega leta). Gospodarsko aktivnost je pretežno poganjala rast potrošnje domačih gospodinjstev, v manjši meri - preko rasti izvoza - pa tudi tujih.

Sprostitev potrošnje je - kot je bilo že večkrat omenjeno - posledica odprtja gospodarstev in družbenega življenja nasploh, ki je sledilo odkritju cepiva proti covidu-19. Vzporedno so delovali še drugi podporni ukrepi v obliki ohlapne monetarne politike in izdatne potrošnje državne blagajne (ZDA so v letih 2020 in 2021 beležile rekordni proračunski primanjkljaj od povojnih let, evroobmočje pa je s sedmimi odstotki v letu 2020 preseglo primanjkljaj iz finančne krize, s skoraj šestimi odstotki pa je bil primanjkljaj izjemen tudi v 2021) in tako je omenjeno okrevanje dobilo zagon.

Rast BDP obeh držav naj bi bila tudi v zadnjem četrtletju lanskega leta blizu petih odstotkov, kar so bile pred korona krizo zgolj pobožne želje. Gospodarsko okrevanje je s seboj prineslo nova delovna mesta na eni strani, po drugi pa tudi že dolgo »odsotno« rast cen. Inflacija je decembra dosegla pet odstotkov v evroobmočju in kar sedem odstotkov v ZDA. Zagon razvitih ekonomij je v teku, ključno vprašanje, ki si ga v družbi zastavljamo, je, kako dolgo bo glede na tokratno naravo nastanka trajal.

Po našem osrednjem scenariju bo rast BDP tudi v letu 2022 nadpovprečna, saj naj bi se v omenjenih regijah gibala okoli štirih odstotkov. Pričakujemo torej nekolikšno upočasnjevanje glede na lanskoletno dinamiko in prehod v zrelo fazo gospodarskega cikla. To bodo podpirala že omenjena gospodinjstva, katerih razpoložljiv dohodek ostaja visok, k optimizmu pa bi lahko dodal tudi učinek višjih cen njihovega premoženja (pretežno nepremičnin, v določeni meri pa tudi naložb s kapitalskih trgov). Drugi dejavnik s pozitivnim vplivom na rast pa bodo po našem mnenju investicije. Te pričakujemo predvsem zaradi višjih naročil, s katerimi se srečujejo podjetja, na eni strani, ter zdravih bilanc podjetij na drugi strani.

Naklonjenost tveganim naložbam je v letu 2022 na mestu

Kako naj v takem okolju ravna vlagatelj? Gospodarski temelji so dobri. Rast dobičkov iz lanskega leta se sicer ne bo ponovila. Nekaj maržam se bodo podjetja verjetno morala odpovedati (v nekaterih sektorjih so namreč marže iz poslovanja zgodovinsko rekordne), a v osnovi lahko rečemo, da je pred korporativnim sektorjem solidno leto. Druga dimenzija so cene, ki jih vlagatelji trenutno plačujejo za delnice teh podjetij. Lansko leto smo bili priča močnemu znižanju cenovnih količnikov, temelječih na dobičkih, zaradi česar so naložbe na delniških trgih v povprečju nekoliko manj »drage«. Če delnice obravnavamo skupaj z ostalimi naložbami, potem postanejo še nekoliko bolj privlačne in v družbi menimo, da je naklonjenost tveganim naložbam v 2022 na mestu.

Regijska slika nam kot očitnega grdega račka izpostavlja trge v razvoju, predvsem zaradi dogajanja na Kitajskem. Država se je v zadnjih dveh letih lotila reševanja zadolženosti gradbenega sektorja, kar je zavrlo enega glavnih virov rasti. Hkrati je bilo v gospodarstvu sprejetih več regulatornih ukrepov, ki so imeli izrazite negativne vplive na delnice kitajskih podjetij. Ker je zaupanje vlagateljev upadlo, oblast pa ne daje vtisa, da so z urejanjem končali, smo za zdaj do trgov v razvoju še zadržani. Naše razmišljanje bi spremenilo nadaljevanje stimuliranja gospodarstva, ki so ga izvedli v letošnjem letu, in odmik od stroge politike do okužb s covidom-19, ki nepričakovano zapira posamezne dele države, s tem pa potencialno tudi pomembne člene v globalni oskrbovalni verigi. ZDA in Evropa zato vlagateljem trenutno ponujata več priložnosti.

Naša sektorska alokacija temelji na že omenjeni zreli fazi gospodarska cikla, ki bo podlaga za zviševanje zahtevanih donosnosti državnih obveznic, fiskalnih spodbudah v obliki obnove infrastrukture, odpravljanju motenj v oskrbovalnih verigah in razpletu koronavirusa, ki bi lahko nekaj več priložnosti ponudil storitvenemu segmentu. Največ potenciala vidimo v sektorjih potrošnih dobrin, financ, industrije, komunikacijskih storitev in zdravstva. Sektor informacijske tehnologije, zvezda zadnjih let, je sicer dobrodošel del portfelja, a v manjši meri kot v preteklosti. Dobičkonosnost povprečnega podjetja iz sektorja je še vedno impresivna, a »le« še dvakrat višja od povprečnega podjetja (medtem ko je bila leto prej trikrat višja). Koristi, ki jih prinaša gospodarsko okrevanje, se širijo tudi v druge sektorje, zato jim dajemo v letu 2022 prednost pred tehnologijo.

Ker je že Warren Buffett ugotovil, da je vzvratno ogledalo vlaganja vedno bolj čisto od sprednjega vetrobranskega stekla, osvetlimo na hitro še primere morebitnih manj obetavnih scenarijev. Vlagatelji, kot tudi splošna javnost, najbolj pozorno spremljamo inflacijo. Razlogov za višje ravni je več, a kaže, da je njena tokratna narava bolj povezana s ponudbeno ravnjo. Motnje v oskrbovalnih verigah in na trgu dela so zaslužne za manko ponudbe, kar pa bo po našem mnenju v letošnjem letu počasi odpravljeno. Inflacijo opazujejo tudi centralne banke. Dvigovanje obrestnih mer je na agendi ameriškega Feda in če bodo ta agresivnejša od pričakovanj, bi negativne posledice občutili tudi kapitalski trgi. Covid-19 teče četrti globalni krog, po intenzivnosti sodeč bo dosegel večino ljudi, vprašanje, ali je zadnji, pa ostaja neodgovorjeno. Aktualni so tudi večni geopolitični spori, tokrat v evropskem okolju, ki znajo tej regiji tudi najbolj škodovati. Obetavni temelji s spremljajočimi skrbmi so popotnica vlagateljev za leto 2022.

*Avtor: Gorazd Belavič, CFA, direktor področja analiz, Triglav Skladi