Domov Finance 09. Avgust 2017.

Je pametni telefon kriv, da imate minus na računu?

telefon internet digitalizacija računalnik
© Pixabay
Vse več ljudi priznava, da tehnologija spreminja naš odnos do denarja (zato se nam žepi praznijo hitreje, kot bi se morali). Se tudi vam dogaja, da je bančni račun nenadoma prazen, in se sprašujete – pa kaj se je zgodilo z denarjem?

Marsikaj razkrije že pogled na izpisek prometa na vašem računu. Ko si je svojega podrobno ogledala novinarka Nitasha Tiku, je bila šokirana. Poglejmo, zakaj …

Ugotovila je, da je v enem samem mesecu za Uber, ki ponuja prevoze, zapravila 453 dolarjev. Če bi to še lahko nekako upravičila s tem, da je bila na potovanju v New Yorku in se je malo spozabila, je bila še bolj ogorčena nad postavko iz nekega drugega meseca – 206 dolarjev je porabila za aplikacijo Seamless, prek katere je mogoče naročati hrano. Koliko živil bi lahko kupila za ta denar in iz njih pripravila okusne obroke, zgrožena avtorica raje sploh ni preračunavala. In še češnja na neokusni torti – sto dolarjev je v enem mesecu porabila za nakup dodatnih življenj v igri Candy Crush.

V virtualnem svetu se niti zapravljanje ne zdi resnično. A je!

Pa novinarka ni edina. Na CNBC, kjer so povzeli njeno zgodbo, kot primer ljudi, ki so šokirani ugotavljali, kam puhti njihov denar, so navedli še primer para, ki je ugotovil, da sta lani za hrano, naročeno prek aplikacije na mobilnem telefonu, zapravila 30.000 dolarjev. Znan je tudi primer novinarke, Rajae Elidrissi, ki je za prevoz, ki ga je naročala po aplikacijah, v enem mesecu porabila skoraj 700 dolarjev. A to še zdaleč niso osamljeni primeri. Celo strokovnjaki ugotavljajo, da pametni telefoni spreminjajo naše navade upravljanja denarja. In večinoma ne na bolje.

Strokovnjaki pravijo, da zadovoljstvo, ki naj bi ga čutili po nakupu pri spletnem nakupovanju traja krajši čas, kar pomeni, da bomo že kmalu spet drsali s prstom po zaslonu in iskali novo stvar, ki jo lahko kupimo.

»V resničnem svetu vas do tega, da denar zapravite, loči kar nekaj ovir. Treba je zapustiti dom, prečkati cesto, vstopiti v trgovino, izbrati izdelke, ki jih primete v roko in si jih skrbno ogledate ter vmes razmišljate, ali jih potrebujete … Za vse to potrebujete tudi čas in voljo, nato morate kupljeno še prinesti domov ali dodatno naročiti dostavo,« razmišlja Tikujeva. V virtualnem svetu pa morate namesto tega le podrsati po zaslonu svojega telefona, nakupujete pa lahko v udobju najljubšega naslanjača.

»Spletni nakupi so precej impulzivnejši, možgani pa si jih manj zapomnijo,« nadaljuje avtorica. Strokovnjaki dodajajo, da tudi zadovoljstvo, ki naj bi ga čutili po nakupu, pri spletnem nakupovanju traja manj časa, kar pomeni, da bomo že kmalu spet drsali s prstom po zaslonu in iskali novo stvar, ki jo lahko kupimo.

denar računalnik digitalno kriptovaluta | Author: Pixabay Pixabay

»Pa saj je samo en evro ...«

Tisto, česar se še manj zavedamo poleg dejstva, da s številnimi aplikacijami, ki omogočajo naročanje hrane, oblačil, prevozov, celo pohištva in bele tehnike, pravzaprav praznimo račun, je, da se z uporabo plačilnih storitev, kot je PayPal, izgublja naš odnos do lastnega denarja. Od bankovca za 50 evrov se je nekako težko ločiti, ko ga pomolimo prodajalcu. Tudi ko izvlečemo kreditno kartico, marsikdo pomisli: »Morda pa raje ne bi ...« V sistemih, v katerih opravimo le en klik, pa možgani dejstvo, da se prazni račun, kratko malo obidejo.

Poleg tega aplikacije od nas pogosto zahtevajo zelo nizke zneske. Okoli evro za skladbo na iTunes, par centov za življenje v spletni igri … težava pa nastane, ko te zneske z računa odštevamo vsak dan, do konca meseca pa se nabere kar zajeten kupček in človek nato le strmi v nizek znesek na računu in se sprašuje – kam je šel denar.

Aplikacije kot prijatelj, ne sovražnik

Če ste tudi vi med tistimi, ki ne znajo na hitro povedati, koliko denarja so pretekli mesec porabili za spletne igrice, nakupe prek aplikacij, spletnih trgovin in za druge aktivnosti v virtualnem svetu, je čas, da začnete o tem voditi strogo evidenco. Pri tem vam sicer lahko pomaga tudi kakšna aplikacija, na primer Mint, Personal capital ali Level Money in podobne. Če ugotovite, da niti aplikacija, ki namesto vas sešteva kompulzivne in pogosto nepotrebne nakupe, ni dovolj, da zajezi vaše virtualne nakupovalne navade, je čas, da zbrišete aplikacije, ki pogoltnejo največ vašega težko prisluženega denarja. Elidrissijeva je storila prav to in kmalu ugotovila, ja ji to na mesec prinaša okoli 700 dolarjev prihranka. Če se s telefonom ali miško v roki ne morete brzdati, je čas za »ekstremne« ukrepe. Še nekoliko ekstremnejša, a zelo učinkovita strategija pa je, da se vrnete v čase, ko smo živeli izključno z gotovino. Torej – na začetku meseca dvignete količino denarja, ki jo boste potrebovali za to, da preživite mesec, nato pa ta proračuna do konca meseca strogo upoštevate. Čeprav boste kakšen dan slabe volje, ker vam to ne bo dopuščalo nakupa »priboljškov« ali zadovoljitve potrebe po kompulzivnem nakupovanju.

Novinarka, Rajae Elidrissi, je za prevoz, ki ga je naročala prek aplikacij, v enem mesecu porabila skoraj 700 dolarjev.

Strokovnjaki sicer pravijo, da ob takšnem pristopu k ravnanju z denarjem, obstaja zelo velika možnost, da boste privarčevali še več, kot ste najprej nameravali – namreč – pred vsakim nakupom boste dvakrat pomislili, ali res želite, da bankovec ali kovanec zapusti vašo denarnico.

Zanimivo je, da življenje brez plastičnega ali virtualnega denarja priporočajo celo ljudje, ki se kar kopajo v njem. Med njimi je milijarder Mark Cuban, ki je nekoč na vprašanje, kateri je bil najboljši finančni nasvet, ki ga je kdaj dobil v življenju, dejal, da tisti, ko mu je oče svetoval, naj nikoli ne uporablja kreditnih kartic.

Večina Američanov, ki spadajo med največje ljubitelje plastičnega denarja na planetu, tega nasveta sicer ne upošteva, kaže statistika. Dolg ameriških gospodinjstev, vezan na kreditne kartice, namreč znaša več kot bilijon dolarjev. Povprečna družina zaradi tega dolguje dobrih osem tisoč dolarjev. Tako piše tudi na finančni spletni strani WalletHub, ki je še ugotovila, da Američani svoje kreditne kartice spet vse bolj obtežujejo z dolgovi. Recesija iz leta 2008 gre vse bolj v pozabo, nekoliko pa k temu pripomorejo tudi »sodobne navade«, torej kompulzivno spletno nakupovanje.

Popusti, primerjanje cen, izmenjava mnenj

Strokovnjaki poudarjajo, da pametni telefoni, internet in denar niso nujno slaba kombinacija. Obstaja tudi nekaj prednosti. Prva je spletno bančništvo, ki vam omogoča hiter vpogled v osebne finance kjerkoli in kadarkoli ter upravljanje denarja ne da bi zato morali na banko. Prav tako je marsikatera storitev cenejša, če jo opravite z nekaj kliki, namesto da se ustavite pred bančnim okencem. Prav tako večina bank ponuja sms-obveščanje o dvigih in spletnih nakupih, kar zelo poveča varnost vašega denarja, za kar potrebujete le mobilni telefon.

Spletni nakupi so veliko bolj impulzivni, prav tako si jih možgani manj zapomnijo.

Prav tako številne aplikacije omogočajo večjo obveščenost in dostopnost do popustov. To je sicer dvorezen meč – slabo je, če mislite, da je treba kupiti vse, kar je znižano in na razprodaji, a zelo praktično, če potrebujete neki artikel, pa bi ga radi kupili po res najnižji ceni. Pri tem vam seveda lahko precej pomagajo tudi servisi, ki omogočajo primerjavo cen določenega artikla v različnih (spletnih) trgovinah.

Prav tako se kupcem v sedanjih časih ni več treba učiti na poskusih in napakah. Obstaja namreč več kot dovolj servisov, kjer lahko preverite mnenja ljudi, ki so določen artikel že kupili, in ugotovite, ali lahko pričakujete ustrezno kakovost, prav tako lahko preverite verodostojnost prodajalca.

Kot pri vsaki stvari je tako tudi v primeru vplivov pametnih telefonov na osebne finance, zelo pomembna je predvsem osebna odgovornost. Vaša odločitev je, ali boste izkoriščali prednosti in slabosti tehnologije. Za vse, ki menijo, da jih ta hitro posrka vase, strokovnjaki na eni strani priporočajo že omenjeno poslovanje z gotovino, ko ni dovolj niti to, pa je smiselno poiskati strokovno pomoč. Kompulzivno nakupovanje in pretirana uporaba pametnih naprav lahko slabo vplivata ne le na posameznikove osebne finance, ampak tudi na kakovost osebnega in profesionalnega življenja.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.