Domov Finance 30. Marec 2018.

Izogibajte se špekulacijam

vreme narava
© Pexels
V dveh letih bom potreboval denar za nakup nepremičnine, trenutna nihanja na trgih pa me zelo skrbijo. Kaj mi priporočate?

Zaradi kratke dobe, v kateri nameravate porabiti vsa privarčevana sredstva, je priporočilo nedvomno to, da se v celoti ognete delniških naložb. Prehitro se lahko zgodi, da bomo na trgih znova priča korekciji in boste v paniki sredstva izplačali z izgubo. Glede na to, da varčujete za nakup nepremičnine, je to najverjetneje zadnje, kar si želite.

Naj pohlep ne vpliva na vaše odločitve

Res je, da smo na trgih že deset let priča naraščajočemu trendu in so vlagatelji, ki so investirali na vrhuncu finančne krize, ustvarili večkratnik vložka. A takšno tveganje bi bilo pri vaši dobi varčevanja popolnoma nesprejemljivo. Že manjša korekcija lahko vaš cilj prestavi za kakšno leto, napačna reakcija na njo pa ga lahko v celoti spremeni.

Če pogledamo še bolj objektivno, smo že v skoraj najdaljšem obdobju (od avgusta 2018 pa celo v najdaljšem) bikovega trenda v zgodovini. Torej v prihodnjih letih ni izključen niti pojav krize. Za varčevanje oziroma vložke v delniške trge za dobo, krajšo od petih let, ni univerzalnega nasveta. Gledano zgodovinsko, boste v 87 odstotkih primerov imeli pozitiven donos. Vendar ta še zdaleč ni zagotovljen. Za dobo dveh let pa se verjetnost uspeha drastično zniža, sploh v trenutnem okolju.

Torej lahko rečemo, da so za dobo dveh let za varčevanje primerne varnejše naložbe, kamor spadajo depoziti, državne obveznice, denarni skladi itd. Ker pa vsi vemo, kako nizke so obrestne mere na depozite, bi vam vseeno svetoval malo več drznosti. Pred časom sem že navedel možnosti, ki so aktualne za kratkoročno investiranje:

1. Podjetniške menice: koncept je podoben kot pri depozitu na banki. Gre za kratkoročno posojilo, za katero prejmete vnaprej dogovorjeno višino obresti. Praviloma so bolj tvegane od depozita, a s poglobljenim pregledom računovodskih izkazov podjetja to tveganje lahko precej zmanjšamo. Ker za vračilo posojila jamči le pravna oseba, ki ji sredstva posodite, je tudi obrestna mera navadno višja kot pri depozitih.

2. Državne obveznice: za vlagatelja so obveznice naložba, ki prinaša vnaprej določene fiksne obresti na posojeni denar, medtem ko je za izdajatelja obveznica vir financiranja ter tudi finančna obveznost, ki jo mora povrniti ob določenem času. Tudi pri tej vrsti naložbe boste praviloma imeli višjo donosnost kot pri depozitih, a s tem tudi nekoliko višjo stopnjo tveganja.

3. Obvezniški skladi: v primerjavi s prvima možnostma pri obvezniških skladih nimate vnaprej znane stopnje donosa. Zato ta možnost lahko velja za nekoliko bolj tvegano. Lahko prejmete višji donos kot pri prej naštetih, lahko pa tudi nižjega, celo negativnega. Še vedno pa ta opcija spada med konservativnejše.

Torej, če bi se za kratko dobo radi izognili bankam, so zgoraj naštete možnosti dober začetek. Če pa bi se radi izognili nihanjem, upoštevajte prvi dve opciji.

Disciplina je ključna za uspeh

Za uspešno investiranje potrebujete potrpljenje, disciplino in predvsem dovolj časa. V vašem primeru zadnjega pogoja nimate izpolnjenega, zato morate biti toliko bolj pozorni na varnost svoje naložbe. In ne pozabite na svoj cilj: investirate za nakup nepremičnine, ne zato, da bi obogateli. Predlagam vam, da del sredstev izpostavite kratkoročnim dolžniškim naložbam, drugi del pa držite kot likvidna sredstva na transakcijskem računu. Torej, pri aktivnem delu portfelja sredstva razpršite med podjetniške menice, državne obveznice ter obvezniške vzajemne sklade. Pri preostanku pa sredstva začnite premikati v denarne sklade ali pa jih izplačajte na svoj osebni račun (odvisno od davčne obravnave).

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.