Domov Finance 20. November 2017.

Investicije: vpliv zgodbe o uspehu

davčna oaza denar
© Pixabay
Ugledna slovenska poslovna revija je pred kratkim objavila seznam sto najbogatejših Slovencev. Po oceni uredništva imajo skupaj dobrih pet milijard evrov premoženja, kar je 12,5 odstotka več kot leto prej. Odmevna zgodba s seznama pa ni rast premoženja, ki odseva okrevanje gospodarstva nasploh, temveč sta to ustanovitelja virtualne borze s kriptovalutami Bitstamp.

Po dveh letih sta se po zdaj že splošno znani »kripto mrzlici« vrnila na lestvico, vsak z dobrimi 100 milijoni evrov premoženja. Zaslužek vsekakor ne bo ostal neopažen in predstavljam si, da že imata opravka s številnimi ponudbami in prošnjami raznoraznih »prijateljev«.

A tokrat ne bom ocenjeval njunega zavidanja vrednega uspeha, temveč želim opozoriti na morebiten vpliv le-tega na razpoloženje povprečnega Slovenca. Predvsem bo zanimivo opazovati, ali bo omenjena zgodba okrepila njegovo samozavest. Bo domač primer bogatenja z naložbami povzročil, da bomo tudi sami začeli sprejemati večje tveganje? Menim, da tudi sicer nismo daleč od pritrdilnega odgovora na zastavljeni vprašanji. Splošno gospodarsko okolje je namreč vidno okrevalo, s tem pa je oblikovan tudi temelj za rast optimizma. Pravzaprav se klima sodeč po oživitvi trga slovenskih »ljudskih« naložb – nepremičnin že izboljšuje. No, prave spremembe v apetitu gospodinjstev do tveganja pa bodo nastopile, ko se bo začela spreminjati struktura premoženja Slovencev.

Zaslužek vsekakor ne bo ostal neopažen in predstavljam si, da že imata opravka s številnimi ponudbami in prošnjami raznoraznih »prijateljev«.

Zadnji podatki Banke Slovenije kažejo, da so imela slovenska gospodinjstva konec letošnjega drugega četrtletja za 41,4 milijarde evrov finančnega premoženja, od tega 17,5 milijarde evrov v bančnih vlogah, zaradi nizkih obrestnih mer (obstaja še kakšen razlog, a majhne spodbude dolgoročnih depozitov kar dobro pojasnjujejo razmere) pa sta kar dve tretjini teh depozitov na vpogled. Če k temu dodamo še 2,9 milijarde evrov, ki jih gospodinjstva hranijo v obliki gotovine, ugotovimo, da je približno polovica finančnega premoženja povprečnega slovenskega gospodinjstva praktično neobrestovana. Po podatkih Eurostata za leto 2015 je povprečni delež gotovine in depozitov v EU znašal 30 odstotkov, v evroobmočju pa 33 odstotkov. Razliko, to je 20 odstotkov, povprečno evropsko gospodinjstvo namenja zavarovanjem in pokojninskim skladom. Če zanemarimo socialno-kulturne razlike med evropskimi narodi in posebnost visokega deleža lastniških stanovanj v Sloveniji, so prihodnji trendi v strukturi slovenskega finančnega premoženja dokaj jasni. Kljub vsemu pa ocenimo, kakšne spremembe lahko pričakujemo na krajši rok, recimo znotraj ekonomskega cikla.

Leta 2007, v obdobju visoke konjunkture, je imelo povprečno slovensko gospodinjstvo 45 odstotkov premoženja v gotovini in depozitih, kar je pet odstotnih točk manj kot danes. V današnjih številkah bi to pomenilo približno dve milijardi evrov, ki se znata iz bank in »nogavic« preseliti v bolj tvegane instrumente.

Ravnanje ljudi bodo poleg bližnjih zgodb o uspehu usmerjala tudi pričakovanja glede donosnosti posameznih naložb. Pri Shroedersu, kjer letno merijo pričakovanja več tisoč vlagateljev (22.100) s celega sveta, ugotavljajo, da povprečni anketiranec za svoj razpršeni portfelj različnih naložbenih razredov pričakuje v povprečju 10,2-odstotni letni donos v naslednjih petih letih. Pričakovanja so močno optimistična in na svoj način kažejo tudi na trenutno razpoloženje vlagateljev. Kam bodo tokrat dejansko preusmerjeni prihranki, je težko reči, nekaj jih je že končalo v uvodu omenjenih virtualnih valutah, povečuje se število transakcij na nepremičninskem trgu, prilive pa lahko spremljamo tudi pri vzajemnih skladih, ki vlagajo na konvencionalne kapitalske trge. Apetiti, ki jih krepijo outfiti, bitstampi, viberatei ipd., očitno rastejo, upajmo, da bo smotrna tudi posledična razpršitev prihrankov.


mag. Gorazd Belavič, CFA, Triglav Skladi

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.