Cena Big Maca nam pove marsikaj o finančnem stanju sveta

Najbolj prodajani hamburger na svetu nam lahko pove marsikaj o ekonomskih zakonitostih in trenutnih razmerjih med valutami. V zadnjem letu pravi, da je dolar precenjen. Kaj pa evro in švicarski frank?
Fotografija: ... Foto Shutterstock
Odpri galerijo
... Foto Shutterstock

Indeks Big Mac je nastal napol za šalo, napol zares; pri britanski reviji The Economist so si zamislili enostavno metodo za primerjavo kupne moči po različnih državah; našli so standardiziran izdelek, ki se prodaja po kar se da velikem številu držav; McDonaldov najbolj prodajani hamburger big mac je naprodaj skoraj po vsem svetu. Pri Economistu primerjajo njegove cene v 180 različnih državah, in sicer vsako leto že vse od leta 1986.

S pomočjo primerjav poskušajo ugotoviti, katere svetovne valute so trenutno podcenjene in katere precenjene. Pri tem se zanašajo na teorijo o pariteti kupne moči, po kateri naj bi se na dolgi rok cena košarice dobrin v dveh različnih državah izenačila. Primerjava cen v različnih valutah naj bi torej pokazala, katera valuta je precenjena. V zadnjem obdobju so celo dodelali metodologijo, tako da so izračun ponderirali z BDP na prebivalca, saj je bil prej indeks vedno tarča kritik, da ne upošteva logičnega dejstva, da je v manj razvitih državah cena dela nižja, kar se posledično pozna na vseh nivojih pri proizvodnji in prodaji kateregakoli produkta.
Foto: Reuters
Foto: Reuters

Drži seveda, da ima takšna enostavna metodologija še vedno številne pomanjkljivosti, McDonaldova hitra prehrana je v različnih delih sveta različno priljubljena in v primerjavi z lokalnimi ponudniki prehrane različno pozicionirana; na primer v urbanih središčih je cena tega izdelka morda višja kot v manj gosto poseljenih krajih, kljub temu da imata obe lokaciji isto valuto. Da ne omenjamo Indije, dela sveta z več kot milijardo prebivalcev, kjer hamburger z govejim mesom ne more biti ravno merilo. (Treba je še omeniti, da Big Mac ni povsem standardiziran produkt; prilagojen je lokalnim navadam in okusom ter ima v različnih delih sveta uporabljene različne sestavine v različnih razmerjih.) A kljub temu primerjava ponudi dovolj dober vpogled v stanje »na terenu«, da njeni izsledki niso povsem za odmet.

In kaj pravi najnovejša primerjava? Da je dolar precenjen oziroma da so preostale valute v primerjavi z dolarjem poceni. Pa ne le to, razmerje precenjenosti je največje v zadnjih tridesetih letih!
 

Najbolj podcenjena valuta
 

Po zadnji primerjavi je valuta, ki je v primerjavi z dolarjem najbolj podcenjena, ruski rubelj – podcenjenost po tej metodi znaša kar sedemdeset odstotkov. Kako močan je trenutno ameriški dolar, pove že podatek, da so od 55 ocenjevanih valut le tri precenjene v primerjavi z dolarjem, in sicer švicarski frank ter švedska in norveška krona.
 

Evro
 

Kaj pa evro? Primerjava pravi, da je sicer podcenjen, a manj kot druge valute (manj podcenjen od evra je menda le še kanadski dolar) – zgolj 16 odstotkov. A povprečna cena big maca v evroobmočju znaša 4,05 evra (da bi bil izdelek enakovreden, bi torej menjalni tečaj dolarja moral znašati 0,73 evra, a je trenutno 0,87). Pri tem seveda cena big maca znotraj območja močno variira; če bi pogledali ceno zgolj v Sloveniji, kjer znaša 2,3 evre, bi bila podcenjenost bliže valuti naše južne sosede; hrvaška kuna je namreč po tej primerjavi podcenjena za 41 odstotkov.

Kljub vsem omenjenim pomanjkljivostim tako enostavnega merila pa je vendarle treba poudariti, da indeks še zdaleč ni nesmiseln. Ob upoštevanju njegovih pomanjkljivosti ugotovitve iz časovne vrste indeksa Big Mac lahko opozorijo na nekatera realna neravnovesja. Tudi očitek, da je hamburger kot nadomestek košarice dobrin nesmiselna primerjava, saj gre le za en izdelek, ni povsem utemeljen. Seveda ni tako reprezentativen, kot se trudi biti košarica dobrin, s pomočjo katere statistični uradi izračunavajo inflacijo v določeni državi, a vendarle ni tako neuporaben, kot bi bil kakšen drug izdelek, na primer kilogram moke. Hamburger namreč zajema precej različnih surovin, velik delež dela, hkrati tudi najemnine oziroma stroške prostora restavracije …
 

Big Mac pognal ministra v akcijo
 

Zanimiva je zgodba iz časa, ko je Argentini predsedovala Cristina Fernández de Kirchner (državo je vodila od leta 2007 do 2015, potem ko je »nasledila« svojega moža). Vse več ekonomistov je izražalo dvome o uradni argentinski statistiki o stopnji inflacije v državi. Leta 2011 je The Economist objavil članek, ki je za izhodišče vzel prav podatke iz indeksa Big Mac. Po njihovem mnenju so ti potrdili tezo, da uradne statistike ne držijo, saj se je priljubljeni hamburger tam ves čas dražil izrazito bolj od uradne inflacije (razmerje je bilo skoraj 1 : 2); tako velike razlike ni bilo zaznati v nobeni drugi državi. Po odmevnem članku pa se je nenadoma vse spremenilo; big mac se je v Argentini prenehal dražiti, v številnih lokalih se je celo opazno pocenil.

Ob tem pa je bilo možno opaziti še nekaj; čeprav gre za najbolj značilen hamburger verige McDonald's, s katerim se ponaša in predstavlja po vsem svetu, ga je v Argentini nenadoma prenehala oglaševati. Pozneje se je izkazalo, da je za neobičajnim dogajanjem stal zelo otipljiv vzrok – Guillermo Moreno, minister iz vlade de Kirchnerjeve, ki je menda prisilil McDonald's, da svoj hamburger poceni prav zato, da indeks Big Mac ne bi kazal več slike, kakršno je prikazoval do tedaj.
 

Valutna razmerja
 

Da je dolar trenutno tako močan, ni presenetljivo. V zadnjih letih, ko so borze po svetu že začele klecati, ameriške pa so še vedno vztrajno rasle, so številni investitorji selili svoje naložbe v tiste denominirane v dolarjih; v ZDA so iskali varno zavetje pred turbulentnim dogajanjem po svetu. Tudi počasno naraščanje dolarske obrestne mere v obdobju, ko Evropska centralna banka še vedno vztraja na ničelni obrestni meri, dela dolar bolj zaželeno valuto. Toda ali lahko iz podatkov indeksa Big Mac sklepamo, da se bo to razmerje kmalu spremenilo? Ne. Pogled na pretekle primerjave indeksa pokaže, da tudi izredno velika precenjenost ali podcenjenost določene valute običajno ni pomenila velikega premika v drugo smer v naslednjem letu.

Za kratko- in srednjeročne premike valut se je indeks Big Mac izkazal kot precej neuporaben. A če pogledamo le pregled premikov vsakih pet ali deset let, lahko ugotovimo, da je povezava med pre- ali podcenjenostjo in premikom valute proti normali precej bolj očitna. Lahko torej na dolgi rok pričakujemo podražitev večine valut v primerjavi z dolarjem (in pocenitev švicarskega franka)?
... Foto Shutterstock
... Foto Shutterstock

Več iz rubrike