Fed: Dvigi obrestnih mer se bližajo
Letošnja situacija pred zasedanjem FOMC je precej podobna lanskoletni, z eno ključno razliko. Tako kot januarja 2021 so se ZDA tudi letos znašle v težavah zaradi nove različice covida-19. Vendar je lani predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell še naprej zagovarjal velikodušne fiskalne spodbude, torej skoraj ničelne obrestne mere in mesečno nakupovanje obveznic v višini 120 milijard dolarjev.
Toda tokrat Powell trge pripravlja na ravno nasprotno; zaostrovanje denarne politike oziroma zvišanje obrestnih mer. V boju z 'ne-tako-zelo' prehodno inflacijo, kot so jo oglaševali prejšnje leto, naj bi Fed po pričakovanjih letos obrestne mere zvišal kar štirikrat. Mnogo poznavalcev meni, da bi to še poslabšalo stanje na finančnih trgih, ki so se znašli na 'medvedjem' ozemlju. Zasedanje FOMC bo potekalo 25. in 26. januarja.
Oster preobrat v enem letu
Nekaj mesecev je že po tem, ko je Fed zadušil nakup obveznic, uradniki pa že govorijo o večkratnem zvišanju obrestne mere, da bi pomagali zajeziti 'ne-tako-zelo' prehodni val inflacije, navaja Forbes. Po decembrskem zasedanju FOMC leta 2021 je Fed napovedal, da bo hitreje zmanjševal nakup obveznic in do marca končal program kvantitativnega sproščanja.
Prevladujejo pričakovanja, da bo Fed ukrepal agresivno, da bi zajezil inflacijo, ki se je med decembrom 2020 in decembrom 2021 povečala za sedem odstotkov, kar je največje povečanje v zadnjih štirih desetletjih. Ker je stopnja brezposelnosti pri 3,9 odstotka, kar je skoraj toliko kot pred pandemijo, Fed morda verjame, da lahko izvaja »politiko trdega denarja«, ne da bi povzročil upočasnitev gospodarske rasti, pojasnjuje Forbes.
»Dvomimo, da bo Fed v letu 2022 izvedel štiri zvišanja obrestnih mer, saj bi se morala inflacija do konca leta začeti zmanjševati, kar bi Fedu omogočilo, da opusti zaostrovanje monetarne politike,« je dejal Richard Saperstein, glavni naložbeni direktor družbe Treasury Partners s sedežem v New Yorku. Fed bi lahko denimo marca in morda še enkrat junija zvišal obrestne mere, do konca leta pa bi nadaljnje zvišanje odložil, saj bi se težave v dobavni verigi rešile in bi se rast cen umirila.
Predstavniki Feda verjetno ne bodo pretiravali z odzivom na inflacijo, saj delovna sila še vedno potrebuje čas, da se pozdravi. Stopnja brezposelnosti je sicer nizka, vendar je to le delček celotne zgodbe. Odstotek delavcev, starih od 25 do 54 let, ki so zaposleni ali aktivno iščejo zaposlitev, je konec lanskega leta znašal le 82 odstotkov, to je 1,1 odstotne točke manj kot pred pandemijo. Po podatkih Urada za statistiko dela (BLS) več kot milijon Američanov zaradi pandemije ni moglo iskati dela.
Kočljiva situacija
»Po našem mnenju bi bila na tej točki napaka, če bi se bistveno poglobili, saj se lahko pritiski na rast, zaposlovanje in finančne trge odzovejo bolj ekstremno, kot je potrebno za znižanje inflacije, ki se bo v prihodnjih mesecih verjetno tako ali tako razvijala v smeri nižjih ravni,« je opozoril Rick Rieder, glavni naložbeni direktor družbe BlackRock za globalne fiksne dohodke.
Kot smo že poročali, so se v preteklem tednu na 'medvedjem' ozemlju znašli več ali manj vsi finančni trgi. Globoko v območje rdečih številk so zašli največji borzni indeksi, denimo S&P 500 in Nasdaq, ki sta utrpela največje tedenske padce po začetku pandemije marca 2020. Padel je tudi bitcoin, za več kot 15 odstotkov, in za sabo potegnil ostale kriptovalute, ki so večinoma zabeležile še večje izgube vrednosti. Mnogi opazovalci se strinjajo, da bi lahko višanje obrestnih mer delniške in kripto trge popeljalo še globlje na ozemlje medveda.
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.
