Domov Finance 19. Junij 2017.

ECB poziva k potrpežljivosti

ecb
© Reuters
Zadnje tedne smo priča intenzivnemu komuniciranju guvernerjev Evropske centralne banke (ECB), tako članov izvršilnega odbora kot tudi preostalih, ki tvorijo svet ustanove. Glavna tema je odprava nekonvencionalnih ukrepov (spodbud, ki jih ECB v različnih oblikah uporablja že od izbruha finančne krize leta 2008), ki bi signalizirala moč evrske ekonomije.

Trenutna monetarna politika ECB vključuje ničelno obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja, s katero zagotavlja likvidnost bančnega sistema, negativno obrestno mero na mejni depozit, s katero »sankcionira« presežna rezervna imetja bank, nestandardne ukrepe, kot so odkupi vrednostnih papirjev, ter vnaprejšnje sporočanje prihodnjega ravnanja (angl. forward guidance). Povprečni ljudje omenjene ukrepe čutijo predvsem pri cenejših in dostopnejših posojilih, številni pa menijo, da so učinki ravnanja ECB vidni tudi v rasti cen naložb.

 | Author:

Na začetku maja je član izvršilnega odbora Yves Mersch poudaril, da je okrevanje evrskega gospodarstva vse močnejše, tveganja rasti pa vse bolj uravnotežena (tj. niso nagnjena ne k negativnemu ne k pozitivnemu scenariju). Sredi maja je izraziti podpornik nekonvencionalnih ukrepov Benoit Coeure opozoril, da ne velja predolgo čakati z njihovim umikom, saj gradualizem lahko povzroči obsežnejša kasnejša prilagajanja, ki bi lahko imela negativne učinke na gospodarstvo. K začetku opustitve nekonvencionalne politike je pozval tudi litovski guverner Vitas Vasiliauskas, kot primeren datum za posredovanje argumentov za umik spodbud pa predlagal kar junijski sestanek sveta ECB. Želja nemške monetarne »elite« po dvigu obrestnih mer je že dalj časa znana, konec maja pa je guverner Jens Weidmann ocenil, da so razmere primerne za začetek pogovora o spremembi vnaprejšnjega sporočanja prihodnjega ravnanja. Pritiskom se je pridružil tudi predsednik uprave banke UBS Axel Weber, ki pričakuje, da bo septembra letos ECB napovedala zmanjšanje odkupovanja vrednostnih papirjev, ki naj bi se dejansko v letu 2018. Domnevno naj bi se Angela Merkel in nemški finančni minister Wolfgang Schäuble zavzemala celo za imenovanje Nemca na čelo ECB po koncu mandata Maria Draghija. S tem bi Nemčija pridobila moč pri kreiranju monetarne politike evroobmočja, ki bi brez dvoma postala bolj ortodoksna.

 | Author:

Junijski sestanek sveta ECB je mimo in ugotovimo lahko, da je usmeritev monetarne politike še vedno v rokah predsednika Draghija in njegovih somišljenikov, ki »branijo« monetarne spodbude. Resda so v poročilu za javnost opustili zapis, da bi ECB lahko v prihodnje zopet znižala obrestne mere, in dodali, da so tveganja uravnotežena, a sprememb pri doseganju njihovega ključnega mandata – stabilnosti cen – še niso zaznali. Nove napovedi za inflacijo v prihodnjih dveh letih so celo nižje od marčevskih in še vedno pod ciljnima dvema odstotkoma. Nestandardne spodbude v evroobmočju bodo prisotne še nekaj časa, a te niso izraz pešajočega gospodarstva, temveč (za zdaj) zadržanih inflacijskih pritiskov.


mag. Gorazd Belavič, CFA Triglav Skladi

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.