ECB: Potencialno zvišanje obrestnih mer ob koncu leta 2022

V intervjuju za nizozemsko televizijsko oddajo je predsednik nizozemske centralne banke Klaas Knot dejal, da podpira čim hitrejše ukinjanje programa nakupa sredstev Evropske centralne banke (ECB). Pojasnil je, da pričakuje prvo zvišanje obrestnih mer v četrtem trimesečju leta 2022 in kmalu zatem drugo zvišanje, verjetno na začetku leta 2023.

Svoje mnenje je podal nekaj dni zatem, ko je predsednica ECB Christine Lagarde končno priznala naraščajoča inflacijska tveganja in celo odprla vrata za letošnje zvišanje obrestnih mer. ECB je sicer dolgo trdila, da se bo visoka inflacija še letos sama spustila pod ciljno vrednost dveh odstotkov, vendar je niz rekordno visokih odčitkov spodkopal zgodbo, ki so jo druge centralne banke opustile že pred meseci.

Prvemu zvišanju naj bi kmalu sledilo drugo

»Osebno pričakujem, da se bo naše [ECB] prvo zvišanje obrestnih mer zgodilo okoli četrtega četrtletja letošnjega leta ... Običajno bi obrestne mere zvišali za četrt odstotne točke. Ni razloga pričakovati, da bi naredili drugačen korak,« je po poročanju Reutersa dejal Knot, ki je sicer tudi član Sveta ECB. Dodal je, da bo prvemu zvišanju obrestnih mer v kratkem sledilo drugo, verjetno v prvem četrtletju leta 2023.

Knotovo mnenje sledi besedam Lagardove, ki je v četrtek, 3. februarja, odprla vrata zvišanju obrestnih mer v letu 2022. Njeno prejšnje stališče je sicer bilo, da je to v letošnjem letu »malo verjetno«. Predsednica ECB je pojasnila, da se banki ne bo mudilo z odločitvijo o zvišanju obrestnih mer, vendar ni izrecno izključila možnosti zvišanja v letu 2022.

»Še naprej bomo upoštevali zaporedje, o katerem smo se dogovorili, in pri vsaki odločitvi, ki jo bomo sprejeli, bomo postopni,« je dejala. Centralna banka evroobmočja mora sicer najprej končati programe nakupov finančnega premoženja, ki naj bi se trenutno postopoma zmanjševali na 20 milijard evrov mesečno do zadnjega četrtletja.

Razmere so se dejansko spremenile

Kot smo že omenili, je ECB 3. februarja končno priznala naraščajoča inflacijska tveganja in odprla vrata potencialnemu zvišanju obrestnih mer v letošnjem letu. To je sicer za nizkim obrestnim meram eno najbolj naklonjenih centralnih bank na svetu pomenilo izjemen preobrat v njeni politiki.

Trditve, pri katerih je ECB dolgo vztrajala, da se bo visoka inflacija še letos sama spustila pod ciljno vrednost dveh odstotkov, je spodkopalo zaporedje rekordno visokih odčitkov. To zgodbo so druge centralne banke po svetu večinoma opustile že pred meseci. Pisali smo denimo že o ameriški centralni banki (Fed), ki namerava obrestne mere prvič zvišati marca letos. Angleška centralna banka (BoE) pa je 3. februarja to storila že drugič in dvignila obrestne mere na 0,5-odstotne točke.

»Inflacija bo verjetno ostala visoka dlje, kot je bilo pričakovano, vendar se bo tekom letošnjega leta znižala,« je na novinarski konferenci v četrtek dejala Lagardova. »V primerjavi z našimi decembrskimi pričakovanji so tveganja za inflacijske obete nagnjena navzgor, zlasti v bližnji prihodnosti,« je dejala in trdila, da je rast cen v 19 državah, ki uporabljajo euro, vse bolj široko zasnovana.

Predsednica je sicer dejala, da ECB ne bo hitela z nobeno potezo, ni pa želela ponoviti svojih prejšnjih usmeritev, da je zvišanje obrestne mere v letošnjem letu »zelo malo verjetno«. Lagardova je sicer vztrajala, da se zaporedje prihodnjih političnih potez ECB ne bo spremenilo, zato se bo odkupovanje sredstev, ki zdaj poteka za nedoločen čas, moralo končati, preden bo mogoče zvišati stroške izposojanja.

Pojasnila je, da bo ECB upoštevala dogovorjeno zaporedje ukrepov za zaostrovanje monetarne politike in da bodo pri vseh odločitvah postopni. Po njenih besedah bo marčevsko zasedanje ECB ključnega pomena, saj bodo nove gospodarske projekcije lahko utemeljile kakršnokoli potezo politike.

Številke so presenetile celo centralno banko

Prvi korak bo verjetno pospešeno opuščanje nakupov obveznic, ki naj bi se, trenutno, v več korakih do četrtega četrtletja zmanjšali na 20 milijard evrov na mesec, navaja Reuters. Medtem ko svetovni tekmeci, denimo Fed in BoE, zaostrujejo politiko, ECB izrazito izstopa iz povprečja. Še vedno zagotavlja izdatne denarne spodbude, po tem ko je večino preteklega desetletja zaostajala za svojim inflacijskim ciljem.

Inflacija v evroobmočju je januarja sicer dosegla rekordno visoko raven 5,1 odstotka, kar je precej nad lastnimi projekcijami ECB. Lagardova je priznala, da je ta številka, ki je posledica višjih cen energentov in hrane, presenetila celo centralno banko.

Analitiki, ki so vedno previdnejši od tržnih vlagateljev, so dejali, da letošnje zvišanje obrestnih mer še zdaleč ni dokončno, vendar se možnosti za to povečujejo. »Zdaj obstaja možnost, da bodo merila za dvig obrestnih mer izpolnjena že marca ali najpozneje junija,« je dejal strateg družbe Pictet Wealth Management Frederic Ducrozet. »Razprava se bo nato osredotočila na morebitno hitrejše zmanjševanje programa nakupa sredstev.«