Domov Finance 13. Januar 2018.

Čakanje na naslednjo finančno krizo

narava dol
© Reuters
Nemško gospodarstvo raste že od leta 2013, po letošnjem letu, v katerem dosegajo 2,3-odstotno gospodarsko rast, pa pričakujejo še boljše gospodarske rezultate. Na münchenskem inštitutu Ifo predvidevajo 2,6-odstotno rast in ne gre več le za izvoz, čeprav je tudi ta spet rekorden. Dobro zaposlovanje in splošen občutek blaginje povečujeta domačo potrošnjo, s skoraj petimi milijoni delovnih mest v Evropi pa gospodarstvo osrednje evropske države pomaga tudi drugim. Kaj bi lahko zavrlo takšen razvoj?

Ena od pomembnejših ovir prihodnjemu razvoju je lahko – sedanji razvoj. Sedanji pozitivni gospodarski cikel nekateri primerjajo že z »zlatimi« petdesetimi leti minulega stoletja in v strahu pred pregretjem gospodarstva je Ameriška centralna banka (Fed) že tretjič višala obresti. Evrske pa tudi po decembrskem zasedanju sveta Evropske centralne banke ostajajo rekordno nizke in z januarjem bodo ambiciozni program nakupovanja državnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev, imenovanega kvantitativno sproščanje, le za polovico zmanjšali na trideset milijard evrov na mesec, izvajali naj bi ga še do septembra ali dlje, če bo tako presodil svet ECB. Celo vse višja inflacija ne skrbi evrskih varuhov denarja in predsednik ECB Mario Draghi je na decembrski tiskovni konferenci dejal, da celo njen dvig čez dva odstotka ne bi bil zadosten vzrok za končanje izjemno ekspanzivne denarne politike.

ecb | Author: Reuters Reuters

Visokotehnološki boom

Zagovorniki predsedniku ECB ne pripisujejo le zaslug za rešitev za vsako ceno skupne evropske valute sredi najhujšega izbruha dolžniške krize, ampak verjamejo, da celo pomaga pri krepitvi evrskih gospodarstev. Vsaj ekonomisti ING DiBa poplavi poceni denarja pripisujejo digitalizacijo in druge modernizacije gospodarstva v letu 2017. »Kaže, da nakupovanje obveznic Evropske centralne banke ne pospešuje le gospodarske rasti, ampak spodbuja tudi strukturne spremembe v evrskem območju,« je časopisu Die Welt povedal vrhovni ekonomist te finančne ustanove Carsten Brzeski. Z 2,3 odstotka evrsko gospodarstvo prvič v desetletju raste hitreje kot ameriško, v ING DiBa pa pomemben vzrok za to vidijo v novih investicijah v stroje, a tudi informatiko in komunikacijske sisteme. V nepremičnine, ki so pred krizo skupaj z razvojem spodbujale bančne balone, se zdaj steka pol manj denarja kot leta 2007, navaja Brzeski. »Ne gre za nepremičninski, ampak za visokotehnološki bum.«

Če so bili leta 2008 baloni omejeni v glavnem na ameriški nepremičninski in kreditni trg, jih je mogoče zdaj najti v vseh kotih svetovnega gospodarstva.

Kritiki pa poudarjajo veliko verjetnost, da poceni denar tudi tu spodbuja napačno investiranje in profesor Gunther Schnabl z leipziške univerze v istem časopisu spominja na dot.com balon s konca devetdesetih let minulega stoletja. Nove tehnologije bi morale povečati produktivnost gospodarstva, pravi, ta pa je v vseh visoko razvitih industrijskih državah na zgodovinsko nizkem nivoju. »Spodbud za donosne investicije ni več in to kljub neznanskim potencialom industrije 4.0.« Nemški liberalno-konservativni ekonomisti se tudi bojijo, da ECB ob novi gospodarski recesiji ne bo imela na voljo sredstev za ukrepanje, celo tisti, ki Frankfurtu priznavajo zasluge za prehod iz kriznega v ponovno razvijajoče se gospodarstvo, pa opozarjajo na številne nevarnosti izjemno ekspanzivne denarne politike. Na zadnji tiskovni konferenci po zasedanju sveta ECB so novinarji Draghija izprašali tudi o nakupih delnic podjetja Steinhoff, za Ikeo drugega največjega trgovca as pohištvom s sedežem v Amsterdamu. Delnice tega podjetja je bonitetna hiša Moody's pravkar ocenila za v smetišče.

Predsednik ECB je poročila o njihovih izgubah, povezanih s tem podjetjem, ocenil za pretirana »s faktorjem deset«, kritiki njegove denarne politike pa se sprašujejo, koliko je še dvomljivih vrednostnih papirjev med svojimi gigantskimi vsakomesečnimi nakupi evropske centralne banke. V OECD opozarjajo še pred tako imenovanimi zombijevskimi podjetji, ki v normalnih razmerah ne bi mogla obstati, zdaj pa, čeprav nimajo prihodnosti, vežejo nase usposobljeno delovno silo in kapital. Ker imajo več kot dovolj sredstev, jim banke pomagajo s krediti, nujnimi za njihovo preživetje, to pa še poslabšuje splošno produktivnost, saj zombijevska podjetja s svojo cenovno politiko vplivajo na zdrava in preprečujejo zdravo konkurenco. »Zombijevska podjetja zavirajo rast produktivnosti, saj preprečujejo pretok posojil, investiranja in talentov k produktivnejšim in uspešnejšim podjetjem,« so analizirali v OECD. Priporočajo reforme korporacijskega prestrukturiranja in ukrepe za zmanjšanje »socialnih stroškov delavskih odpuščanj«. Navajajo še posebno velik delež zombijevskega kapitala v Španiji, Italiji in Grčiji.

narava detox off sprostitev gozd | Author: Unsplash Unsplash

Dolžniški problemi

Zaskrbljeni so tudi v baselski Banki za mednarodne poravnave – BIS. Po analizah »banke centralnih bank« se je delež zombijevskih podjetij, ki zdravim odvzemajo talente in kapital, tudi v najpomembnejših industrijskih državah po finančni krizi 2008 podvojil na 10,5 odstotka. V Nemčiji naj bi bilo največ takšnih med malimi in srednjimi podjetji, v Italiji in drugih nekdanjih kriznih državah pa tudi med velikimi. Bolj črnogledi analitiki marsikje že vidijo nove finančne balone. »Globalno gospodarstvo žurira, kakor da smo v letu 2008,« je v New York Timesu pisal Desmond Lachman iz think tanka American Enterprise Institute. »A če so bili leta 2008 baloni v glavnem omejeni na ameriški nepremičninski in kreditni trg, jih je mogoče zdaj najti v vseh kotih svetovnega gospodarstva,« opozarja na dolžniške probleme držav od Italije prek Brazilije do Kitajske.

Nadaljevanje gospodarske rasti za zdaj pričakujejo tudi v OECD, a zraven se sprašujejo, ali bo »sinhronizirani momentum« končno prinesel rast produktivnosti, realnih plač in blaginje za vse.

Po prepričanju analitika konservativne washingtonske ustanove bi lahko nove poke balonov sprožilo vse od višanja obresti do povečanja protekcionizma ali resnih zaostritev na Korejskem polotoku ali drugje, ukrepi, ki so jih ZDA in druge države sprejele po zadnji finančni krizi, pa že zaradi vse bolj prevladujoče vloge tako imenovanih bank v senci v resnih težavah ne bi zadostovali. Lachman opozarja, da še vedno obstajajo gospodarski cikli, ki se zamenjajo približno enkrat na desetletje, ob morebitnem skorajšnjem pa politikom priporoča priprave razmislek o »helikopterskem denarju« Miltona Friedmana, čeprav sam ne verjame, da ga bodo poslušali. Ameriški predsednik Donald Trump si bo po njegovem prepričanju z velikopoteznimi davčnimi nižanji le še bolj zavezal roke.

Odhajajoča predsednica Ameriške centralne banke – Fed Janet Yellen kot »visoko špekulativno obliko investiranja« omenja tudi kriptodenar bitcoin. Kritiki digitalnih valut domnevni finančni balon, povezan z njim, že primerjajo z nizozemsko »tulipomanijo« iz sedemnajstega stoletja, ki velja za prvo veliko krizo v zgodovini kapitalizma in tudi velika večina od 53. izprašanih ekonomistov iz nedavne ankete ameriškega Wall Street Journala verjame, da gre za finančni balon, ki bo neizogibno počil. »Če je videti kot raca in kvaka kot raca, je raca,« navajajo Diane Swonk iz svetovalne družbe DS Economics. »Bitcoin ni nič drugega kot kriptotulipanske čebulice,« v isti anketi pravi Sean Snaith iz Institute for Economic Competitiveness University of Central Florida. Le dva izprašana ekonomista mislita drugače, na prvih straneh svetovnih finančnih časopisov pa je bila zaradi bitcoina celo Slovenija, potem ko so hekerji podjetju NiceHash ukradli digitalne valute za desetine milijonov evrov.

Evropska komisija | Author: AFP AFP

Nadaljevanje strukturnih reform

Da ima bitcoin prihodnost, pa verjame celo Thomas Mayer iz časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung in spletni komentatorji prej omenjenega članka sprašujejo, koliko od navedenih ekonomistov je napovedalo zadnjo finančno krizo. Ni jih bilo veliko, zato mnogi običajni smrtniki raje prisluhnejo ocenam, ki za leto 2018 napovedujejo nadaljevanje sedanjega gospodarskega razcveta, saj zdaj rastejo skoraj vsa svetovna območja in gospodarske panoge. Nekateri analitiki še posebno dober razvoj napovedujejo evrskemu območju. Nemčija je že skoraj tri mesece brez nove vlade, pa se ne podira svet, britanski brexit v Evropski uniji ni povzročil padanja domin. A so tudi ocene reform, ki jih predlagajo v Parizu in Bruslju, zelo različne in segajo od hvale zaradi večje učinkovitosti območja skupne evropske valute do strahov pred nadvlado zadolženih držav nad tistimi z zdravim gospodarstvom. Ne čudi, da celo najbolj optimistični investitorji kot vedno priporočajo široko razpredanje investicij.

Nadaljevanje gospodarske rasti za zdaj pričakujejo tudi v OECD, a zraven se sprašujejo, ali bo »sinhronizirani momentum« končno prinesel rast produktivnosti, realnih plač in blaginje za vse. Politikom priporočajo, naj v vsakem primeru poskrbijo za bolj inkluzivno rast tako, da se bo delo izplačalo, ter za večjo vključevanje žensk vanj z boljšim varstvom za otroke in podobnimi ukrepi. Poudarjajo tudi skrb za primerne kvalifikacije, saj hitre tehnološke spremembe z digitalizacijo, robotiko, umetno inteligenco in drugim ne dovoljujejo sedenja na lovorikah. In konec koncev potrebo po nadaljevanju strukturnih reform na vsaki svoji tiskovni konferenci poudarja tudi tako kritizirani predsednik ECB Mario Draghi.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.