Domov Finance 21. Avgust 2017.

Borci za finančno opismenjevanje

Prizma
© Shutterstock
Slovenci smo znani po tem, da neradi tvegamo in razmeroma veliko varčujemo. Vendar to še ne pomeni, da smo dobro podkovani v poznavanju lastnih financ.

Še več, raziskave kažejo, da je med odraslimi cela množica takšnih, ki imajo velike luknje v finančnem znanju. In stanje se ne izboljšuje. Tako leta 2010 kot tudi lani, ko je agencija Ipsos nazadnje naredila raziskavo, je povprečni odrasli pravilno odgovoril le na približno polovico finančnih vprašanj. V šoli bi si s tem prislužil zgolj oceno zadostno, v realnem življenju pa ga lahko zaradi tega v prihodnje čakajo hudi finančni udarci.

Ko presenetijo stroški, ki ne bi smeli

Poznavanje lastnih financ gre precej dlje od seštevanja plusov in minusov na bančnem računu. In globlje od analiziranja prihodkov in odhodkov, za spremljanje katerih obstaja kar nekaj aplikacij, med njimi denimo Toshl, ki so ga ustvarili v slovenski družbi 3fs. Nadzor nad prihodki in odhodki je le ena izmed komponent uspešnega finančnega načrtovanja. Zneski, s katerimi bodo potrošniki razpolagali v prihodnje, so namreč odvisni od cele vrste spremenljivk, od katerih je odvisno, kako uspešno bo nekdo manevriral mimo morebitnih finančnih čeri.

Povprečni Slovenec bi si s svojim znanjem o financah prislužil kvečjemu oceno zadostno.

Miren spanec zahteva skrbno načrtovanje. Nepričakovani stroški so vsaj občasno spremljevalec vsakogar, a mnogi nanje niso pripravljeni. Po podatkih državnega statističnega urada bi 600 evrov nepričakovanih stroškov lahko poravnalo le 55 odstotkov gospodinjstev.

Toda pogosto najbolj udarijo tisti stroški, na katere bi se lahko pripravili. Kdor ima otroke, mora vedeti, da slovenski študent svoje starše povprečno stane več kot 560 evrov na mesec, kar znese skoraj 35.000 evrov za celoten študij. Če k temu prištejemo še smer, v katero potuje naše javno šolstvo, si ni težko predstavljati, da bo znesek čez desetletje ali dve še precej višji. Študij postaja tako visok strošek, da ga ljudje s povprečno plačo in brez v ta namen privarčevanih sredstev svojim otrokom verjetno ne bodo mogli privoščiti.

Vsako življenjsko obdobje prinaša nove nevarnosti. Upokojenci se morajo po koncu službovanja hitro prilagoditi novi realnosti nižjih dohodkov, hkrati pa večina ne računa na bistveno zvišanje izdatkov za zdravje. Obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje nista dovolj, kljub javnemu zdravstvu morajo tako slovenski upokojenci za lastno zdravje nameniti povprečno 166 evrov na mesec ali skoraj 2000 evrov na leto.

Visoka cena neznanja

Vsi omenjeni stroški so obvladljivi, če se nanje pripravimo. Pri tem želijo pomagati v novem finančnem zagonskem podjetju FinGym, v katerem so razvili aplikacijo 360 Finance. Guru, ki preveri finančno zdravje in prihodnost uporabnika na štirih področjih: odhodki in izdatki; tveganja in načini zaščite pred njimi; upravljanje premoženja ter načrtovanje prihodnosti.

Zanimanje za njihove storitve je veliko, pravi Miha Urek, direktor FinGym, ki je že desetletje v poslu finančnega svetovanja. »Stranka izpolni naš test, nato pa dobi zelo jasno sliko lastnih financ, preprosto podano, brez finančnega žargona.« Eden od ciljev je opismenjevanje: »Z uporabo naše aplikacije bodo potrošniki postali enakovrednejši sogovorniki agentov in ne bodo več vlagali v finančne instrumente ali sklepali zavarovanja, ki jih ne potrebujejo,« pravi Urek.

V času pred krizo so bila denimo zelo priljubljena naložbena zavarovanja, čeprav v bistvu prinašajo najslabše iz obeh svetov. Zavarovalne vsote so precej nižje kot pri namenskih življenjskih ali nezgodnih zavarovanjih, zaradi visokih vstopnih stroškov pa so zavarovanci prikrajšani tudi na strani varčevanja.

O skritih stroških so pisali tako rekoč že vsi mediji. Nemalokrat si namreč zavarovalnice za vsakih sto evrov, ki jih vplača zavarovanec, vzamejo tudi 20 evrov za stroške in zavarovanja, za plemenitenje pa namenijo na kapitalskih trgih zgolj 80 evrov. Tu hitro postane jasno, da bo zavarovanec težko dosegel svoja pričakovanja, ki so ob obljubah agentov pogosto na ravni nekajodstotnega letnega donosa. Precej bolj se mu torej splača, da vlaga sredstva v vzajemne sklade, kjer so vstopne provizije v višini štirih odstotkov, življenjsko zavarovanje pa si uredi posebej.

O finančnem zdravju svojih zaposlenih pa se medtem pogovarjajo tudi največja svetovna podjetja.

Takšen nasvet bi verjetno dal FinGymov digitalni svetovalec, če bi zaznal prostor za izboljšanje porabe sredstev za zavarovanje pred tveganji in varčevanjem za prihodnost. Algoritem, ki so ga razvili pri FinGymu, upošteva vse vhodne podatke, vključno s starostjo, upošteva želje uporabnika in mu za uresničitev vsake ponudi rešitev. Odgovori na primer na vprašanje, koliko je treba varčevati za brezskrbno pokojnino, študij otrok, za varnostno rezervo ali pa za kolikšen znesek se je treba zavarovati, da bo poskrbljeno za partnerja in otroke ob smrti ali invalidnosti.

»Naša prednost je, da smo združili vsa področja osebnih financ, ker predpostavljamo, da bodo uporabniki v prihodnje želeli imeti eno in ne petih različnih aplikacij za osebne finance,« je prepričan Urek. Trenutno deluje le spletna aplikacija, mobilna je v pripravi in z njo bo FinGym nastopil na tujih trgih. Potencial je velik, uresničiti pa jim ga bo pomagal strateški partner, s katerim se po besedah Ureka še pogovarjajo.

O finančnem zdravju svojih zaposlenih pa se medtem pogovarjajo tudi največja svetovna podjetja. Zaposleni, ki imajo težave s svojimi financami, so po oceni revizijske hiše Pricewaterhouse Coopers precej manj produktivni. Če je običajno zaradi različnih razlogov pri delu nezbranih desetina zaposlenih, je med tistimi s finančnimi težavami ta delež 48-odstoten, pri čemer obstaja pri njih dvakrat večja verjetnost, da bodo zaradi svojih težav izostali z dela. Rešitve FinGym tako ne bodo zanimale le običajnih potrošnikov, temveč tudi velika podjetja.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.