Domov Finance 17. Junij 2017.

Azija ima rada bitcoin; dolarji in evri bodo spomin na otroštvo

bitcoin
© Shutterstock
Ali gre za balon ali za novo valutno realnost? Ali pa se bo vse razpočilo in se izkazalo, da za celotno zgodbo ni nič konkretnega? Morda pa se bo ustalil in dvomljivcem dokazal, da živimo v postmoderni monetarni dobi?

Govorimo seveda o digitalni valuti bitcoin, ki je aprila zrasla za približno 65 odstotkov in presegla simbolično mejo 2000 ameriških dolarjev za en BTC. Od takrat izziva monetarne analitike, da ponovno razmislijo o tem, kaj pravzaprav stoji za zmagovalnim pohodom kriptovalute. Radi jo imajo predvsem Azijci, vse bolj pa tudi preostali svet, skupaj z globalnimi hekerji, ki so pred kratkim odkupnino za deblokiranje napadenih računalnikov zahtevali prav v tej valuti.

Mrzlica z bitcoini

Aprila je japonska vlada sporočila, da obravnava bitcoin kot legalno plačilno sredstvo. Od takrat se je povpraševanje po digitalni valuti močno povečalo. V nekem trenutku je bilo kupovanje bitcoinov tako mrzlično, da se je sesul sistem Coinbase, ki je ena od menjalnic, preko katerih poteka trgovanje z bitcoini.

Pri tem je njegova vrednost dosegla celih 2700 ameriških dolarjev. Obrestna mera v japonskih bankah je namreč v tem trenutku negativna, to pa pomeni, da varčevanje pomeni strošek. Zaradi tega raste priljubljenost alternativne valute. Vse pogosteje je, na primer, pri nekaterih letalskih agencijah plačilno sredstvo pri nakupu letalskih vozovnic, z njim pa je mogoče plačati tudi turistične aranžmaje. Pa ne samo to. Pogosto je tudi investicija. Kdor je, na primer, julija 2010 kupil bitcoine za 1000 ameriških dolarjev, ima zdaj okoli 35 milijonov dolarjev.

Bitcoin je prišel v obtok leta 2009, kot njegovega kreatorja pa navajajo Satošija Nakamota. Še danes ni znano, ali je to resnično ime resnične osebe ali pa naziv skupine računalniških geekov, ki so se leta 2008 skupaj podpisali pod delo Bitcoin: Peer-to-Peer Electronic Cash System, ki je posvečeno tej digitalni valuti.

Posamezni ljudje so trdili, da so Satoši Nakamoto. Nekateri od njih živijo na Japonskem, v Ameriki in Avstraliji. Toda ni dovolj dokazov za to, da bi bil kateri od njih v resnici izumitelj priljubljene kriptovalute.

Kjerkoli se pojavi Kitajska kot velika igralka, se vrednosti neizogibno povišajo v velikem skoku. To se je zgodilo tudi z bitcoinom.

Bitcoin je decentralizirana, anonimna plačilna mreža, ki uporablja istoimensko virtualno valuto. Deluje s pomočjo zapletenega algoritma po principu »peer-to-peer« (»vsak z vsakim«, tj. neposredna komunikacija med računalniki, brez avtorizacije na nekem osrednjem strežniku). Uporabnikom, ki ponujajo svoje znanje in čas za preverjanje ter vpisovanje vplačil v javno knjigo, v katero se beležijo transakcije na mreži, so dodeljeni novi bitcoini kot nagrada za »rudarjenje«. Kdor pa ne želi biti »rudar«, ampak želi samo kupovati bitcoine, lahko to stori s katero koli valuto. Uporabniki pošiljajo in prejemajo bitcoine po elektronski poti s pomočjo računalniških programov, ki se imenujejo »denarnice«.

Trgovanje z bitcoini poteka s tako imenovanimi »blockchains«, se pravi, z »verigo blokov«, ki služijo za vzdrževanje neprestane rasti skupka podatkov. Stvar si lahko predstavljamo kot verigo transakcij, ki so v določenem obdobju objavljene na javni platformi. Če je to deset minut, se po izteku vsakih deset minut transakcije oblikujejo v bloke, ki se neprestano nalagajo drug na drugega ter tako ustvarjajo šifriran sistem.

Bitcoin nas nekako vrača h koreninam blagovne menjave. Njegova vrednost je določena podobno, kot se je v začetnem obdobju denarja določala vrednost školjk, s katerimi se je trgovalo, oziroma pozneje zlatnikov. Pri tem sta bili upoštevani redkost in koristnost plačilnega sredstva, prav tako pa ponudba in povpraševanje. Glede na to, da gre za način plačila in transakcije, ki ukinjajo prisotnost centralne avtoritete, si je mogoče predstavljati, da bo bitcoin valuta postbančnega sveta, v katerem med obema stranema trgovskega odnosa ne bo potreben posrednik, ki mu zaupamo svoj denar.

Če prihaja »azijsko stoletje«, bodo azijske »denarnice« polne kriptodenarja.

Vse odkar se je kriptovaluta pojavila, so mnenja o njeni prihodnosti različna. Nekateri poudarjajo njeno temno stran. Anonimnost, pod katero kroži bitcoin, ga je namreč naredila še posebej privlačnega za razne kriminalce. Vlade po svetu so še naprej zelo skeptične glede njegovega prodora v monetarni sistem.

Vendar ga je poslovni svet, ki se je že davno preselil v kibernetski prostor, sprejel z obema rokama. Azija je tudi ob tej priložnosti dokazala, da je digitalna celina, saj se bitcoin tam počuti najbolj doma. Deloma se je za to zahvaliti kitajski strasti do špekulativnega investiranja, ki se bistveno ne razlikuje od tveganja v igralnicah, na borzah ali trenutno na trgu kriptovalut. Poleg tega Kitajci nimajo veliko priložnosti za vlaganje, zato vsako novo polje, ki se jim odpre, zelo hitro zapolnijo s svojimi vlogami oziroma v tem primeru z »rudarji«.

Vse odkar so pomladi 2013 humanitarne organizacije na Kitajskem sprejele bitcoin kot način pomoči žrtvam potresa v Lušanu v pokrajini Sečuan, so postali špekulativni vlagatelji zelo zainteresirani za ta pojav. Kitajska populacija bitcoin je v enem letu postala največja na svetu. Internetni velikan Baidu je sprejel valuto za storitve varnostne mreže. Kitajska je tako postala največji trg bitcoinov na svetu z veliko populacijo »rudarjev« in enakim številom špekulativnih vlagateljev.

Balon na ameriških borzah | Author: Pexels Pexels

Se napihuje balon?

Kjerkoli se pojavi Kitajska kot velika igralka, se vrednosti neizogibno povišajo v velikem skoku. Prav tako pa tudi tako hitro padejo, ko se iz igre izključi. To se je zgodilo tudi z bitcoinom. Njegova vrednost, ki jo je nosilo kitajsko navdušenje, je skočila na 1150 dolarjev. Ko pa se je vmešala država, je vrednost prav tako hitro padla za polovico. Osrednja vlada in Narodna banka Kitajske sta ostali skeptični glede alternativne valute, a je bilo Hongkongu vseeno dovoljeno, da z njo malce bolj svobodno eksperimentira. Tamkajšnje monetarne oblasti ne samo da niso regulirale trgovanja, ampak so tudi dovolile postavitev drugega bankomata za bitcoine na svetu (prvi je bil postavljen oktobra 2013 v Kanadi).

Spomladi letos pa so bitcoinovske višine osvojile tudi druge vzhodnoazijske države. V ozadju velikega poleta je povečano povpraševanje po digitalnih valutah po vsem svetu, temelj tega trenda pa je svojevrstna pozitivna histerija, spodbujena z novimi priložnostmi za špekulativno razigranost.

Po legalizaciji bitcoina na Japonskem se na isti korak pripravlja tudi Južna Koreja. Tudi v tej državi se je kriptovaluta že začela pregrevati, njena vrednost je na nekaterih južnokorejskih borzah dosegla vročih tri tisoč dolarjev. Internetnih trgovin, ponudnikov storitev in finančnih institucij, ki sprejemajo to digitalno valuto, je vedno več, zato digitalna valuta v turbulentnem obdobju, kakršno je naše, deloma prevzema tudi vlogo, ki jo je svojčas imelo zlato. Vrednost namreč obdrži tudi v trenutkih velike vladne nestabilnosti. Nedavni politični škandal v Braziliji in negotovost v ZDA sta prav tako prispevala k priljubljenosti bitcoina kot najbolj priljubljene digitalne valute. Ki pa ni edina.

denar | Author:

Dolarji in evri le spomin na otroštvo

V kibernetskem svetu je danes okoli 700 konkurentov. Medtem ko je še februarja bitcoin zasedal 85 odstotkov trga digitalnih valut, je do danes njegov delež padel na 50 odstotkov. Medtem je, na primer, delež ethereuma narasel na 20 odstotkov, vzpenjata pa se tudi lumens in litecoin. Kar bitcoin ohranja prepričljivo na vrhu, je preprostost trgovanja. Toda ni rečeno, da se ne bodo tudi konkurenčne kriptovalute hitro prilagodile zahtevam časa in bo rivalstvo za trg eden od dejavnikov nestabilne vrednosti.

Medtem ko med analitiki digitalne finančne ureditve poteka polemika o bitcoinovem balonu, pa je vse manj tistih, ki vidijo pojav kriptovalut kot minljivo histerijo. V naslednji fazi bo največja bitka potekala okoli tega, katera od njih bo prišla prva na pomembne svetovne borze. Zatem bo cilj pretvarjanje digitalnih valut v sredstvo skladiščenja vrednosti namesto tako imenovanih valut fiat, v katerih se za zdaj hranijo denarne rezerve.

Bitcoinova veriga blokov je programirana za izdelavo 21 milijonov novcev. Zdaj jih je v obtoku nekaj več kot 16 milijonov, predvideva pa se, da bo zadnji bitcoin »izkopan« iz skladišč močnih računalnikov najprej leta 2140. Do takrat bi vrednost te kriptovalute lahko skočila v trenutno nedoumljive višine. Že čez deset let, pravi Kay Van-Petersen iz banke Saxo, bi lahko bitcoin dosegel vrednost 100 dolarjev za en digitalni novec. Če se torej kje odpira realna možnost za »azijsko stoletje«, potem se prav na tem področju. Ni dvoma, v katero smer bo šla inovativna spojina tehnologije in financ. Tisti narodi, ki ga bodo prvi zagrabili, bodo stali na čelu nove dobe, v kateri bodo »denarnice« polne kriptodenarja. Dolarji in evri bodo spomin na otroštvo.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.