Avstrijsko gospodinjstvo na mesec v povprečju porabi 3250 evrov

Avstrija ima skoraj štiri milijone gospodinjstev, in če se omenjeni znesek razdeli na vsakega člana, je razvidno, da so povprečni mesečni stroški na prebivalca v Avstriji okoli 2160 evrov. A tu naletimo na problem aritmetične sredine, ki v tem primeru zagotovo ni simetrična. Velika večina avstrijskih gospodinjstev namreč mesečno zagotovo porabi manj kot 3250 evrov.
 

Premožna manjšina, vključno z majhnim odstotkom izjemno bogatih multimilijonarjev in milijarderjev, zapravijo veliko več od povprečja in tako dvignejo skupno aritmetično sredino. Bolje bi bilo ugotoviti mediano stroškov gospodinjstev, torej katero gospodinjstvo je na sredini lestvice, kjer jih polovica porabi več in polovica manj. Tega v tej raziskavi, ki jo je v letih 2019 in 2020 opravila Statistik Austria, ni.
 
Povprečno avstrijsko gospodinjstvo beleži mesečni dohodek v višini 4020 evrov. Seveda tudi tu dobrih 60 odstotkov zasluži manj od povprečja. Poleg tega Avstrijci zdaj v povprečju zapravljajo še manj, saj je lani zaradi pandemije, zmanjšanih dohodkov, nezmožnosti porabe in strahu pred negotovo prihodnostjo, stopnja prihrankov v Avstriji poskočila.
 

Kaj plačujejo Avstrijci?

 
Dobra četrtina vseh stroškov (25,3 %) gre za stanovanja in energijo. Sledi prevoz (13,9 %), katerega stroški so le nekoliko višji od zneska, ki ga prebivalci Avstrije namenijo za šport, hobije in druge dejavnosti (13,4 %). Hrana, vključno z brezalkoholnimi pijačami, predstavlja 12,1 odstotka vseh  stroškov. Precej manj denarja gre za opremljanje stanovanja (6,7 %) v gostinske obrate (6,0 %) in za različne oblike zavarovanja (4,5 %).
 
Za oblačila in obutev so lani v Avstriji namenili skoraj enako, po 4,2 odstotka dohodka. Sledijo izdelki in storitve za nego telesa (2,3 %), stroški komunikacije (1,9 %), 1,2 odstotka pa predstavlja lasten delež v stroških izobraževanja.
 
Lani so imeli Avstrijci med prvim valom pandemije v povprečju kar 13,5 odstotka nižje stroške. Za več kot polovico so znižali stroške v restavracijah, kavarnah in drugih gostinskih obratih (55,9 %).
 
Tisti, ki sedijo doma, obrabijo manj oblek in čevljev - v Avstriji so te stroške lani zmanjšali za 30,3 odstotka. Po drugi strani pa so največjo porast stroškov zabeležili v segmentu hrane in brezalkoholnih pijač: +10,7 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019.
 
Velik padec porabe so zabeležili tudi pri dejavnostih za prosti čas, športu itd. (-41,4 %), izdelkov in storitev za nego telesa (-38,7 %; nekateri ciniki se tu sprašujejo, ali Avstrija postaja država umazanih in smrdljivih), medtem ko se je poraba goriva za motorna vozila zmanjšala za 32,5 odstotka.
 

Ogromen skok prodaje zaščitnih mask in razkužilnih tekočin je povečal porabo v celotnem farmacevtskem segmentu za kar 36,7 odstotka. Zanimivo, da se je prodaja različne avtomobilske opreme (osebno vozilo je pri širjenju virusa zagotovo varnejše od javnega prevoza)  povečala za več kot 13 odstotkov. Podobna rast, skoraj 13-odstotno, je zabeležena v prodaji čistil.
 

Najemnine brez meja

Pandemija je sicer zmotila številne trende, a marsikaj je mogoče videti, tudi če lanske navade in stroške avstrijskih gospodinjstev primerjamo s tistimi iz leta 2014 oziroma 2015. Skupni stroški so se nominalno povečali le za 8,4 odstotka, realno pa le za 1,1 odstotka. Pandemija je torej za skoraj desetletje nazaj vrnila avstrijsko potrošnjo.
 
Stroški stanovanja in energije so narasli le za 1,3 odstotka, a se v tem agregatnem kazalniku nekaj skriva. V zadnjih petih letih so se najemnine zvišale za kar 23 odstotkov, zaradi velikega zanimanja vlagateljev v stanovanja in hiše v mnogih delih Avstrije, zlasti na Dunaju in v nekaterih drugih mestih.
 

Cene energije so pa bile za dobrih pet odstotkov nižje. Večina ljudi, ki se soočajo z višjimi najemninami, manj vlaga v opremo stanovanja, zato so ti stroški drastično upadli, in sicer za 39 odstotkov. Lanski stroški oblačil so bili nižji kot pred petimi leti, vendar je to posledica pandemije, ki je deformirala povpraševanje.
 
V Avstriji je rast komunikacijskih stroškov očitno neustavljiva (+33,7 % v primerjavi z letom 2015), pa tudi za športne dejavnosti in hobije (+27 %).