Avstrija: Državni dolg skočil, inflacija počasi narašča

Avstrija je objavila končne podatke o stanju državnega dolga v prvem četrtletju tega leta. Skupni dolg Republike Avstrije je na dan 31. marca 2021 znašal 326,9 milijarde evrov. Dolg je v zadnjem letu precej zrasel, je kar za 14,3 odstotka višji kot konec prvega četrtletja 2020, oziroma za 37,8 milijarde evrov.
 
V začetku lanskega leta Avstrija beležila državni dolg v višini približno 72 odstotkov letnega bruto domačega proizvoda. Tobias Thomas, generalni direktor avstrijskega statističnega urada, pravi, da je državni dolg medtem poskočil na 87,4 odstotka letnega BDP. »Tako je državni dolg dosegel najvišjo raven od leta 1954, ko je bil prvič statistično evidentiran. Meja javnega dolga, ki po sporazumu v Maastrichtu znaša 60 odstotkov BDP, tako postaja še bolj oddaljena,« dodaja Thomas.
 
Slovenija beleži zelo podobne relativne številke. Vlada je v prvem četrtletju 2021 ustvarila 969 milijonov evrov primanjkljaja ali 8,3 odstotka BDP. Konec prvega četrtletja 2021 je konsolidirani bruto javni dolg znašal 40,2 milijarde evrov ali 86 odstotkov BDP.
 
Če pogledamo skupni dolg na prebivalca, lahko ugotovimo, da za vsakega prebivalca Avstrije državni dolg znaša skoraj 36.600 evrov. V Sloveniji je državni dolg na prebivalca nekaj nad 19.000 evrov, ker pa ima Avstrija bistveno višji BDP na prebivalca, imata Slovenija in Avstrija zelo podoben delež državnega dolga v BDP.
 
Največji delež v avstrijskem državnem dolgu imajo državne obveznice (dobrih 85 odstotkov), posojila manj kot 14 odstotkov, druge vrste dolga pa približno le 0,5 odstotka. V prvem četrtletju 2021 je Avstrija dosegla večji relativni primanjkljaj kot Slovenija. V Avstriji je znašal 9 milijard evrov, ali 9,9 odstotka trimesečnega BDP. V prvem četrtletju lanskega leta, ko se je pandemija šele začela, je državni primanjkljaj znašal 1,7 milijarde evrov, kar je bilo v tem četrtletju nekaj manj kot 1,7 odstotka BDP. To kaže, koliko je pandemija covida-19 slaba za državne finance in koliko denarja je morala država vložiti, da je šok v veliki meri amortizirala.

Kdo se spominja skokov cen v 1970-ih letih?

 
V prvih dneh julija še vedno ni zanesljivih podatkov o inflaciji v juniju v Avstriji. Statistiki ocenjujejo, da bo junijska inflacija v primerjavi z lanskim junijem približno 2,7-odstotna. Hkrati raste indeks cen potrošniških izdelkov, ki je približno 2,8 odstotka višji kot junija 2020. Natančnejši podatki so za letošnji maj, ko je bila inflacija 2,8-odstotna. Mesec prej, tj. aprila 2021, je znašala 1,9 odstotka.
 
Razlogi za pomladno pospeševanje inflacije so predvsem dvig cen nafte in naftnih derivatov, stanovanjskih stroškov, pa tudi prehrambnih izdelkov, pohištva in oblačil. Danes imamo višjo inflacijo, ker so bile v začetku lanskega leta cene naftnih derivatov in drugih energentov razmeroma nizke. Zdaj so si te cene opomogle. Cene goriva so se v zadnjem letu zvišale za kar 20,8 odstotka; predstavljajo dobro četrtino trenutne inflacije.
 
Posledično je promet v zadnjem letu (prvič po jeseni 2018) velik generator skokov cen. Cene prevoza blaga in potnikov so se od maja 2020 do maja 2021 zvišale za 5,3 odstotka. Pričakuje se, da se bo z umirjanjem cen energentov rast drugih cen in inflacija upočasnila. Po prevozu ima največji delež v rasti inflacije v Avstriji povečanje najemnin in drugih stanovanjskih stroškov (tudi tu imajo energenti pomembno vlogo), četrtinski delež v inflaciji. Manj kot petino deleža v inflaciji imajo prehrambni izdelki, pohištvo in oblačila, ki so se v zadnjem letu prav tako podražili za 2-3 odstotke. Zanimivo je, da so se cene nekaterih kmetijskih proizvodov občutno zvišale, denimo mesa, zelenjave in brezalkoholnih pijač, drugih pa so upadle: mleka in mlečnih izdelkov, jajc, ribe ...
 
Pesimisti seveda zdaj pričakujejo daljše obdobje visoke inflacije. Optimisti pravijo, da je trenutna rast inflacije le kratkoročna posledica pandemičnega šoka in okrevanja svetovnega gospodarstva. Morda imajo prav »realisti«, ki pravijo, da bomo v prihodnjih letih živeli z zmerno povečano inflacijo, ki ne bo tako visoka, kot je bila nazadnje na Zahodu, v 1970-ih in na začetku 1980-ih, v času naftnih kriz. Večina današnjega prebivalstva se ni rodila ali se ne spominja leta 1974, ko je bila na primer v ZDA inflacija 11,05-odstotna; leta 1979, v času  druge naftne krize je bila še višja, 11,25-odstotna, leto pozneje, leta 1980, pa kar 13,55-odstotna. Potem je močno padla in od leta 1992 do danes v ZDA inflacija ni presegla 3,84 odstotka.