Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli na Finskem (1/5)

Finska je dežela gozdov in jezer, ki slovi po neokrnjeni naravi. Je pravi naslov za vse, ki bi počitnice radi preživeli malo drugače. Zasnežena in ledena pokrajina je idealna za smučanje, tek na smučeh in drsanje. V 10 ladjedelnicah izdelujejo tankerje, ledolomilce in trajekte. Znani so po nenavadnih tekmovanjih, kot je svetovno prvenstvo v ubijanju komarjev. Finska je dom Božička, številnih dreves, neskončnih preprog gozdov z jezeri, majhnih kmetij in majhnih vasic. Prepustite se neskončnim poletnim dnevom in neskončnim zimskim nočem, da vas popeljejo v svet lepote in miru, ki ga lahko doživite v tej varni deželi severnega sija in nadvse uspešnega gospodarstva.

Finska meji na tri države; na Rusijo, Norveško in Švedsko.

Na severu meji na Norveško, na vzhodu na Rusijo, na jugu na Finski zaliv, na jugozahodu na Botnijski zaliv in na severozahodu na Švedsko. Njeno območje vključuje avtonomno ozemlje Åland, arhipelag na vhodu v Botnijski zaliv.

Finska je najsevernejša Evropske unije.

Finska obala, dolga približno 4600 kilometrov, je izjemno razčlenjena in posejana s tisoči otokov. Največ jih je na jugozahodu, v arhipelagu Turun (Turku; Åbo), ki se na zahodu združuje z Ålandskimi (Ahvenanmaa) otoki. Celotna finska obala je dolga 314.000 kilometrov, kar ustreza osemkratni razdalji okoli Zemlje.

Pokrajina je večinoma ravninska, čeprav se skandinavsko gorovje razteza v severozahodnem delu države. Država je močno gozdnata, saj več kot 70 odstotkov ozemlja pokrivajo gosti gozdovi. Večina gozdov je iglastih, saj država leži na zahodnem robu gozdne cone iglavcev tajge, ki se razteza na vzhod skozi Rusijo in Sibirijo. Čeprav ni znana po svojih gorah, se na samem severozahodnem robu države – približno 69 stopinj severno od ekvatorja – nahaja območje divjine z več vrhovi, ki segajo nad 1000 metrov. Imenuje se območje divjine Käsivarsi, pri čemer 'käsivarsi' v finščini pomeni 'roka'. Na 1324 metrih nadmorske višine leži najvišja točka na Finskem. Nahaja se na mračni gorski izboklini, znani kot Hálditšohkka, ki je del veliko večjega padca, znanega kot Halti, več kot 200 milj znotraj polarnega kroga.

Finska ima 30 avtohtonih drevesnih vrst

Finska ima 30 avtohtonih drevesnih vrst. Prevladujejo iglavci, na skrajnem jugu pa je območje listavcev, kjer se nahajajo predvsem breza, leska, trepetlika, javor, brest, lipa in jelša. Od iglavcev sta najbolj pogosta bor in smreka. Bor sega do skrajnega severa, kjer ga najdemo med pritlikavo arktično brezo in malico vrbe. V državi se nahaja več kot 1100 avtohtonih vrst višjih rastlin; flora je najbogatejša v južni Finski in na Ålandskih otokih. Od 22.700 vrst favne je več kot 75 odstotkov žuželk. Na Finskem je avtohtonih najmanj 60 vrst sesalcev. Šmarnica (Convallaria majalis) je bila izbrana za finsko nacionalno rožo, medtem ko je rjavi medved nacionalna žival. Območje države obsega tudi 82.000 kvadratnih kilometrov morja, 647 rek in 188.000 jezer. Baltsko morje je krak Atlantskega oceana, ki ga obdajajo Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska, Rusija, Švedska ter severno morje in srednjeevropska nižina.

Površina Finske znaša 338.440 kvadratnih kilometrov in ima 5,531 milijona prebivalcev. Večina Fincev je kristjanov. Največja verska skupnost na Finskem je Evangeličanska luteranska cerkev Finske (Suomen evankelis-luterilainen kirkko), ki ji pripada približno 70 odstotkov prebivalstva. Finska pravoslavna cerkev je druga največja verska skupnost, 29,4 odstotka je nepovezanih, 1,1 odstotka pravoslavnih kristjanov, 0,9 odstotka drugih kristjanov, 0,8 odstotka pa sledi drugim veroizpovedim, kot so islam, hinduizem, budizem in judaizem.

Finska je relativno etnično homogena država. Prevladujoča etnična pripadnost so Finci, vendar obstajajo tudi pomembne zgodovinske manjšine Finske. To so Švedi, Sami in Romi. Zaradi nedavnega priseljevanja so zdaj v državi tudi velike skupine etničnih Rusov, Iračanov, Estoncev in Somalcev. Jezikovni zakon Finske določa, da ima celinska Finska dva nacionalna jezika; finski in švedski. Na Ålandskih otokih je uradni jezik samo švedščina. V štirih občinah severne Finske, naseljenih s Sami, je Sami priznan kot uradni jezik. Finski jezik je popolnoma drugačen od skandinavskih jezikov. Čeprav je Finska pogosto združena s Skandinavijo, jezik te države nima nič skupnega s skandinavskimi prijatelji. Finščina je del uralske jezikovne družine, njen najbližji sorodnik je madžarščina. Švedščino govorijo večinoma na zahodni in na južni obali države, medtem ko kar 5 odstotkov Fincev meni, da je švedščina njihov materni jezik. Večina Fincev govori angleški jezik, vsaj 70 odstotkov. Ta velja za najbolj priljubljen tuji jezik v tej deželi.

Valuta je evro (EUR). Mednarodna oznaka je FI/FIN. Himna se imenuje »Mamme«, domena .fi, klicna številka pa se glasi +358, medtem ko je številka za nujno pomoč 112. Po srednjeevropskem časovnem pasu so eno uro pred Slovenijo.

Helsinki so glavno mesto in največje mesto na Finskem. Mesto se nahaja na jugu Finske, na obali finskega zaliva. Skupaj s tremi drugimi mesti (Espoo, Vantaa in Kauniainen) tvori prestolnično ozemlje (z okoli 975.000 prebivalci).

Predniki sedanjih Fincev naj bi prišli z Vzhoda pred nekaj tisočletji. O njihovem življenju in kulturi je malo znanega. Ena od teorij govori, da sta nekoč obstajala skupni ugrofinski prajezik in naselitveno območje, ki naj bi se razprostiralo med Uralom in Volginim kolenom, od koder so se posamezne skupine naseljevale v različnih smereh. V 13. stoletju se je finsko ozemlje priključilo švedskemu gospodarstvu. Švedska je pomikala finsko mejo vedno bolj proti severu in vzhodu, kar je povzročilo konflikt z Rusijo. Vojaški spopad je bil neizbežen. Posledica Napoleonovih vojn je bila, da se je morala Švedska odreči oblasti na Finskem. Car Aleksander I. (1777-1825) je leta 1808 ukazal ruski vojski, da znova zasede Finsko. Slednja je postala samostojna velika vojvodina pod rusko vrhovno oblastjo.

Ustava Finske je najvišji vir nacionalnega prava Finske. Pravni sistem temelji na ustavi iz leta 1919, ki je bila spremenjena leta 2000.

Finska ima dvojni sodni sistem. Obstajajo splošna sodišča, ki so pristojna za civilno in kazensko pravo, ter upravna sodišča, ki pregledujejo ravnanje javnih organov na podlagi pritožb posameznikov in gospodarskih družb. Obstajajo tri stopnje splošnih sodišč. Za pravno zavezujoče se štejejo samo zakonodajni akti (in ne pravni precedensi, kot v običajnem pravu). Skandinavsko civilno pravo je prisotno na Danskem, Norveškem in Švedskem. Ker sta bili zgodovinsko vključeni v skandinavsko kulturno sfero, sta sistem podedovali tudi Finska in Islandija.

Finska je unitarna država in parlamentarna republika s parlamentarnim sistemom. Finska politika poteka v okviru parlamentarne predstavniške demokracije. Finska je republika, katere vodja je predsednik Sauli Niinistö, ki vodi zunanjo politiko države in je vrhovni poveljnik finskih obrambnih sil.

Po finski ustavi imata izvršilno oblast finska vlada in predsednik, pri čemer ima slednji manjša pooblastila. Predsednik je izvoljen neposredno na splošnih volitvah za dobo šestih let.

Finska je članica EU. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD in WTO.

Vir: EIU; Factiva, februar 2021