Ali potrebujemo vodje za trajnostni razvoj?

O trajnostnem razvoju zadnje čase vsi veliko govorimo, vendar se vprašajmo, ali vemo o tem v podjetjih dovolj? Imamo ljudi, ki to tematiko obvladajo? Je čas za samostojno delovno mesto vodje za trajnostni razvoj? Kaj takšna oseba sploh počne?
 
Vodja za trajnostni razvoj oziroma angleško CSO ali Chief Sustainability officer je relativno nova funkcija. Poznamo jo od leta 2004, ko je Du Pont imenoval prvo direktorico za trajnostni razvoj. Verjetno ne preseneča podatek, da je njihovo število med podjetji, ki kotirajo na borzi, skokovito naraslo. Med 500 najbogatejšimi podjetji smo imeli v letu 2020 toliko vodij ali direktorjev za trajnostni razvoj kot v preteklih treh letih skupaj.

Kaj počne vodja za trajnostni razvoj?

 
Na kratko povedano; podjetju pomaga, da je poslovanje ekonomsko, okoljsko in družbeno trajnostno naravnano. Bolj konkretno to pomeni, da:

• Definira trajnostno strategijo na način, da ustvari smisel iz tega, kar se dogaja v okolju in te vpoglede prenese na podjetje.
• Pomaga preoblikovati poslovno strategijo v trajnostno naravnano.
• Zagotavlja integracijo trajnostne strategije, spremlja izvajanje in doseganje ciljev.
• Ima pregled nad upravljanjem vseh tveganj, še posebej pa spremlja kvaliteto upravljanja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj.
• Pomaga upravi pri finančnem in nefinančnem poročanju.
• Vodi team multidisciplinarnih strokovnjakov, ki sestavljajo trajnostni team.
• Počne vse to in še več, odvisno od podjetja, branže in nivoja pooblastil.

Če želite razumeti, kaj počne, ne glejte, od kod prihaja, temveč kakšne težave poskuša rešiti. Ta trenutek je vloga vodje za trajnostni razvoj različno definirana v različnih podjetjih, ker je odvisna od številnih spremenljivk. Z razvojem regulatornih podlag in s tem s standardizacijo pa bo tudi ta vloga vedno bolj jasna.
 
Za začetek poglejmo, s katerimi funkcijami ali oddelki sodeluje vodja za trajnostni razvoj v običajni večji organizaciji.
 

Interakcije vodje za trajnostni razvoj z drugimi oddelki

Gre za holistično funkcijo, pri kateri je potreben skupek znanj s področja priprave strategij, integracije zakonodaje v poslovne modele, varstva okolja, krožnega gospodarstva, obvladovanja tveganj, družbene odgovornosti, standardov kakovosti, procesov, razvoja proizvodov in storitev, upravljanja z različnimi deležniki, nabave, človeških virov, komuniciranja itd. Ključne so tudi izjemne vodstvene sposobnosti. Vodja za trajnostni razvoj ni nekdo, ki tiho sedi v svoji sobi in razmišlja, kako bo sam reševal podjetje in svet, temveč je integrator, motivator in organizator dela številnih oddelkov. Je borec, futurist, predvsem pa je zmožen s trajnostno filozofijo navdušiti ostale vodje.
 

Kdaj se podjetja odločijo za funkcijo vodje za trajnostni razvoj?

 
Globalna študija, ki sta jo leta 2020 v okviru finančnih ustanov izvajala IIF (Institute of International Finance) in svetovalna družba Deloitte, je pokazala, da čas za to funkcijo nastopi:

1. Ko se podjetja spopadajo z neko zunanjo spremembo (na primer covid-19 ali zakonodaja), ki ji ta trenutek niso kos.
2. Ko imajo različni deležniki (investitorji, kupci, dobavitelji, zaposleni itd.) višja pričakovanja glede trajnostnega razvoja in poslovanja, kot jih podjetje uspe realizirati.
3. Ko vodstvo v podjetju spozna, da so riziki, vezani na okolje, družbo in upravljanje tako pomembni, da so postali strateški.

Razvoj stroke

 
Za razvoj te stroke je vzpodbuden podatek, da je največji promotor vodje za trajnostni razvoj prav generalni direktor. Raziskava podjetja Weinreb Group, ki so jo izvajali leta 2020, je pokazala, da je kar v 50 odstotkih največji podpornik prav generalni direktor.


Kakšne pa so možnosti za napredovanje vodij za trajnostni razvoj? Marsikateri vodja ali direktor za trajnostni razvoj je napredoval na pozicijo generalnega direktorja. Helena Helmerson, bivša direktorica za trajnost na H&M, je leta 2020 postala glavna direktorica te družbe. Gre za trenutno zelo vroče področje, poleg tega pa so ti kadri pogosto rojeni vodje.
 

Kako je s funkcijo vodje za trajnostni razvoj v Sloveniji?

 
Imamo kar nekaj uspešnih in vplivnih vodij, koordinatorjev/ic ali direktorjev/ic za trajnostni razvoj. Nekateri to funkcijo z različnimi nazivi in pooblastili sicer opravljajo že več kot 10 let.
 
Mag. Alenka Recelj Mercina, koordinatorka trajnostnega razvoja, NLB

Kdaj ste uvedli to funkcijo in zakaj?

 
Naj poudarim, da funkcije direktorja za trajnostni razvoj v NLB še nimamo. Smo pa v letošnjem letu znotraj sektorja »Strategija in poslovni razvoj« ustanovili manjši oddelek, ki se imenuje »Trajnostni razvoj« in katerega primarna vloga je koordinacija celovite integracije ESG (ang. environmental, social, governance) v poslovni model NLB Skupine. V tem oddelku smo zaposleni koordinatorji trajnostnega razvoja.
 
Seveda pa na področju upravljanja tveganj banke delujejo tudi zaposleni, ki se intenzivno ukvarjajo posebej z okoljskimi in družbenimi tveganji ter z njihovim vplivom na poslovanje banke. V zadnjem času postaja tudi precej evidentno, da bo v večini organizacijskih enot banke potrebno zagotoviti zaposlene, ki bodo imeli občutek in seveda znanja, da združijo konkretno področje bančništva z regulatornimi zahtevami in pričakovanji deležnikov v zvezi s trajnostno naravnanim poslovanjem.
 

Kakšna je bila vaša predhodna vloga?

 
Vloga koordinatorke trajnostnega razvoja je v mojem primeru prišla precej spontano in nenačrtovano, predvsem pa kot odziv na vse bolj evidenten trend v bančništvu v zvezi z integracijo ESG dejavnikov. Pred samo organizacijsko formalizacijo trajnostnega razvoja sem eno leto projektno razvijala omenjeno področje, a se je kmalu pokazalo, da je vsebina obsežna in da za njeno obvladovanje potrebujemo več ljudi. Izredno koristno je bilo dejstvo, da zaradi več kot 10-letnih izkušenj dela v NLB dobro poznam ljudi, ki jih je bilo treba hitro vključiti v zgodbo.
 
Naj si dovolim ponovno poudariti, da pri integraciji dejavnikov ESG v tako velik sistem, kot je banka, ne gre za eno osebo, ali en osamljen tim, ampak za trdo, predano in sinhronizirano delo ogromnega števila prepletenih bančnih timov, ki morajo dodobra razumeti tematiko in biti dovolj motivirani, da iniciativa zaživi.

Kako je bilo orati ledino?

 
V NLB smo na temo trajnosti v preteklosti naredili že marsikaj, z novim bančnim trendom pa smo to le intenzivirali. V zvezi s celovito in sistematično integracijo ESG dejavnikov pa oranje ledine še vedno poteka in ravno v tem je največji izziv. Trajnostnost v bančnem sektorju še ni dosegla ravni standardizacije in zato je delo izrazito nepredvidljivo in nerutinsko. Če si torej oseba, ki ji omenjeno ustreza in imaš ob tem vsaj še sposobnosti učinkovitega sodelovanja z zelo različnimi timi, potem ne bi smelo biti težav.
 
Dr. Marta Svojšak Jerman, direktorica za trajnostni razvoj, kakovost in varnost, Petrol d.d.
 

Kakšen je vaš naziv in kje v organizacijski strukturi se nahaja ta funkcija?

 
Sem direktorica štabne službe Trajnostni razvoj, kakovost in varnost. Funkcija se v organizacijski strukturi nahaja na nivoju B1.
 

Katere so vaše ključne odgovornosti?

 
Z zornega kota tematike prispevka so to ugotavljanje, zagotavljanje in sooblikovanje meril in kriterijev za delovanje sistemov kakovosti in varnosti blaga in storitev v družbi Petrol na podlagi opredeljenih in neopredeljenih procesov delovanja družbe. Temeljna izhodišča izhajajo iz postavljene metodologije trajnostnega razvoja, kot dela strateške iniciative Trajnost, ki sega z vidika ESG razumevanja v vsako poro družbe in v celotno deležniško verigo; tako interno kot eksterno. S sodelavci skrbimo za neprestano izboljševanje aktivnosti, predlagamo novosti, ki izhajajo iz zadnjega stanja tehnike ali zakonodajnega okvira, obveščamo upravo o odstopanju od sprejetih politik kakovosti in varnosti, tveganjih, ki nagovarjajo podnebne spremembe. Sem sodi tudi interna komunikacija, vezana na vzpodbujanje in usmerjanje glede prizadevanj za tranzicijo v manj fosilno družbo, na podlagi izračunov oziroma objektivnih dokazov.
 

Katere projekte vodite in pri katerih ste član teama?

 
Moja vloga pri udejanjanju metodologije trajnostnega razvoja terja sodelovanje v procesih in projektih, še posebej pa v inovativnem iskanju vzdržnih rešitev, dosegljivih za potrošnike z najrazličnejšimi potrebami in materialnimi zmožnostmi. Poleg vodstvenega dela je težišče strokovnega sodelovanje na projektih in aktivnostih, ki vplivajo na izpolnjevanje RED direktive, to je direktive o obnovljivih virih.
 

Bo ta funkcija ostala?

 
Vsakič, ko se pojavi nova funkcija v podjetjih, se upravičeno vprašamo, če bo dolgoročno ostala.
 
Dr. Nadya Xhexembajeva, znanstvenica, podjetnica in avtorica, specializirana za reinoviranje in trajnost, pravi: »Ko se je začelo gibanje o kvaliteti, smo dobili prve direktorje za kakovost (v ang. Chief Quality Officers). Zdaj je kakovost vgrajena v vseh oddelke v podjetju in ta funkcija izginja. Podobno se bo verjetno zgodilo z direktorji za trajnost.«
 
Preden pa pridemo do te stopnje, bo interes za tovrstnimi kadri naraščal, predvsem pa bo moralo naraščati vedenje o tematiki trajnostnega razvoja znotraj podjetij na vseh ključnih funkcijah kot tudi na vseh nivojih odločanja.

-------------------------------
O avtorici:

Barbara Modic je univ. dipl. ekonomistka, certificirana na področju upravljanja trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti podjetij na London Business School ter svetovalka za marketing, medije in trajnost pri Sila & Modic Consulting. Skupaj z mrežo strokovnjakov z različnih področij trajnosti pomaga podjetjem pri krmarjenju skozi njihovo trajnostno pot. Njena strast je navdihniti in opolnomočiti podjetja, ekipe in posameznike, da odkrijejo svoj potencial in odgovorno ustvarijo vrednost. V poslu je že več kot 20 let. Bila je direktorica dveh večjih agencij za medijski zakup, delovala pa je tudi na strani naročnikov in medijev. Domača je v številnih sektorjih od maloprodaje, avtomobilizma, farmacije, izdelkov široke potrošnje do financ in tehnološkega sektorja.