Žvižganje in obtožbe ne vplivajo na Facebookov zaslužek

Najbolj priljubljeno družbeno omrežje je zadnjih nekaj let na udaru zaradi svoje vloge pri širjenju zavajujočih informacij. Stanje se je še poslabšalo, ko je žvižgačka Frances Haugen javnosti predstavila tako imenovane Facebookove dokumente in podala izjave, ki bremenijo podjetje.

Prvi mož Facebooka Mark Zuckerberg meni, da so izbrani tisti dokumenti, da predstavljajo zavajajočo zgodbo o podjetju. Celotno dogajanje pa očitno ni vplivalo na njegove prihodke. Konzorcij 17 ameriških novinarskih organizacij je sicer pregledal več deset tisoč strani dokumentov in predstavil nekaj ključnih ugotovitev.

Sovražni govor in trgovina z ljudmi

Omenjeni konzorcij, med katerimi je tudi CNN, je pregledal popravljene različice dokumentov, ki jih je prejel ameriški kongres. Z več deset tisoč strani notranjih dokumentov je bilo podanih nekaj ključnih ugotovitev.

V enem od razkritij ameriški komisiji za vrednostne papirje in borzo Haugenova trdi, da je »Facebook zavajal vlagatelje in javnost glede svoje vloge pri širjenju dezinformacij in nasilnega ekstremizma v zvezi z volitvami 2020 in vstajo 6. januarja.«

V enem od dokumentov je podrobneje opisana študija iz junija 2019, katere namen je bil ugotoviti, katere strani in skupine bi Facebookovi algoritmi promovirali na računu, ki je oblikovan tako, da izgleda kot 41-letna konservativna mama po imenu Carol Smith. Facebookov algoritem je potreboval le dva dni, da ji je priporočil sledenje strani QAnon, ki velja za skrajno desničarsko teorijo zarote.

Facebookovi razkriti dokumenti in raziskave opozarjajo na vrzeli v njegovi sposobnosti preprečevanja sovražnega govora in dezinformacij. Temu naj bi bile še posebej izpostavljene manj razvite države, kot so Mjanmar, Afganistan, Indija, Etiopija in večji del Bližnjega vzhoda, saj je pokritost številnih lokalnih jezikov neustrezna, čeprav Facebookove platforme po vsem svetu podpirajo več kot 100 različnih jezikov.

Facebook v Indiji, ki predstavlja njegovo največjo bazo uporabnikov, več let ni imel nadzora nad sovražnim govorim v hindujščini ali bengalščini. To sta sicer dva najbolj priljubljena jezika v državi, ki ju govori več kot 600 milijonov tamkajšnjih prebivalcev.

CNN Business navaja, da je Facebook vsaj od leta 2018 vedel za trgovce z ljudmi, ki so uporabljali njegovo platformo, vendar se je trudil, da bi zatrl s tem povezane vsebine. Iz enega od internih poročil iz septembra 2019 je bilo ugotovljeno, da »platforma omogoča vse tri stopnje življenjskega cikla izkoriščanja ljudi; novačenje, omogočanje in izkoriščanje prek omrežij v realnem svetu. [...] Trgovci z ljudmi in posredniki iz teh 'agencij' so pri svojem delu uporabljali profile Facebooka in Instagrama ter aplikaciji Messenger in WhatsApp.«

»Nedvomno prepovedujemo izkoriščanje ljudi,« je dejal tiskovni predstavnik Facebooka Andy Stone. »Na naši platformi se že vrsto let borimo proti trgovini z ljudmi in naš cilj ostaja preprečiti, da bi se uporabe naših storitev posluževali tisti, ki želijo izkoriščati druge.«

Spodbujanje nasilja na mednarodni ravni

Notranji dokumenti kažejo, da je Facebook vedel, da njegove obstoječe strategije ne zadostujejo za omejevanje širjenja objav, ki spodbujajo nasilje v državah, ki jim grozijo konflikti, kot je Etiopija. Facebook uvršča Etiopijo, v kateri je zadnje leto divjala državljanska vojna, na najvišjo prednostno raven za države, ki jim grozijo konflikti.

To pa za Facebook ni prvi takšen primer. Po tem ko so Združeni narodi leta 2018 kritizirali vlogo Facebooka v zvezi s krizo v Mjanmaru, je podjetje priznalo, da ni storilo dovolj, da bi preprečilo uporabo svoje platforme za podpihovanje prelivanja krvi. Zuckerberg je obljubil, da bo še ojačal Facebookova prizadevanja za nadzor vsebin. Haugenova je v komentarjih za novinarski konzorcij dejala: »Resnično mislim, da je na kocki veliko življenj ter da sta Mjanmar in Etiopija kot uvodno poglavje.«

Tiskovni predstavnik Facebooka je dejal, da je podjetje vložilo več kot 11 milijard evrov in ima zaposlenih 40.000 ljudi, ki delajo na varnosti in zaščiti na platformi. Sem spada tudi 15.000 ljudmi, ki pregledujejo vsebine v več kot 70 jezikih in delajo na več kot 20 lokacijah po vsem svetu v podporo Facebookovi skupnosti. »Naš program preverjanja dejstev s strani tretjih oseb vključuje več kot 80 partnerjev, ki pregledujejo vsebine v več kot 60 jezikih, 70 od teh nadzornikov pa je izven ZDA.«

Vključevanje mladih odraslih

Čeprav je Facebook že prej priznal, da je vključenost mladih odraslih v aplikacijo Facebook nizka, delež pa se še zmanjšuje, je podjetje sprejelo ukrepe za to občinstvo. Poleg tridelne strategije, katere cilj je, da bi mladi odrasli »izbrali Facebook kot prednostno platformo za povezovanje z ljudmi in interesi, ki jih zanimajo«, se je podjetje osredotočilo na različne strategije za »odmevnost in zmago pri mladih«. Te so vključevale »temeljne spremembe zasnove in navigacije za spodbujanje občutka bližine in zabave.«

Facebookova notranja raziskava, o kateri je prvi poročal Wall Street Journal, trdi, da Facebookove platforme pri vsaki tretji najstnici poslabšajo težave s telesno podobo«. Raziskava je tudi pokazala, da 13,5 odstotkov najstnic, ki uporabljajo Instagram, trdi, da platforma vpliva na porast misli o samomoru in samopoškodovanju. Pri tem 17 odstotkov ljudi trdi, da Instagram, ki je v lasti Facebooka, poslabša težave s prehranjevanjem, kot je anoreksija.

Instagramova vodja javne politike Karina Newton je 14. septembra v izjavi dejala, da podpirajo interno raziskavo, vendar trdi, da se Wall Street Journal »osredotoča na omejen nabor ugotovitev in jih postavlja v negativno luč«.

V treh mesecih do septembra je sicer velikan družbenih medijev ustvaril 7,76 milijarde evrov dobička, kar je več kot lani, ko je dobiček znašal 6,72 milijarde evrov. Kljub obtožbam so se delnice Facebooka v ponedeljek, 25. oktobra, po koncu trgovanja zvišale za 1,3 odstotka. Delnice podjetja so se letos povečale za približno 20 odstotkov.