Zaradi podnebnih sprememb vse manj mest, ki lahko organizirajo ZOI
Globalne podnebne spremembe vplivajo tudi na šport. Tako lahko vse manj mest na svetu organizira zimske olimpijske igre (ZOI) v naravnih razmerah. Brez umetnega zasneževanja sedanje ZOI Peking 2022 ne bi bile mogoče, a taka rešitev ni optimalna ne za športnike, ne za gledalce, seveda pa ni dobra niti z ekološkega vidika. Nekateri znanstveniki so že ocenili, da so ZOI Peking 2022 najbolj netrajnostne igre vseh časov.
Velika tekmovanja v zimskih športih, posebej ZOI, so za nekatera podjetja vir velikega dobička. Eno takšnih je TechnoAlpin, vodilni svetovni proizvajalec opreme za umetno zasneževanje, s sedežem v avstrijskem mestu Volders, nedaleč od tirolske metropole Innsbrucka. Od njegove ustanovitve leta 1990 je TechnoAlpin s svojo opremo, tehničnimi službami in ljudmi redno prisotno na ZOI in drugih zimskih športnih prireditvah po svetu. Za ZOI Peking 2022 je dostavilo več kot 350 snežnih strojev, sedem strojnih prostorov in črpalnih postaj z 51 visokotlačnimi črpalkami in devetimi hladilnimi stolpi. Podjetje je razvilo tudi posebno programsko opremo za optimizacijo zasneževanja. Potencialni trg za TechnoAlpin in druga podjetja v tej panogi nenehno raste. V TechnoAlpinu pravijo, da se stroški izdelave enega kubičnega metra snega zdaj v svetu gibljejo med 3,5 in petimi evri.
Povprečna temperatura v krajih, kjer so se običajno odvijale ZOI, se skozi čas viša
Globalno segrevanje ustvarja težave, ki so na ZOI zelo izrazite. Povprečna temperatura v krajih, kjer so se ZOI odvijale v 20. do 50. letih 20. stoletja, je bila 0,4 stopinje Celzija. V obdobju med letoma 1960 in 1999 je bila povprečna temperatura v teh mestih v času iger 3,1 stopinje Celzija, v 21. stoletju, vključno z ZOI Peking 2022, pa je temperatura v teh mestih okoli 6,3 stopinje Celzija.
V prihodnosti bo zaradi globalnega segrevanja drastično omejeno število mest na svetu, v katerih bo mogoče organizirati ZOI v naravnih razmerah, z naravnim snegom. To je zaključek študije, ki jo je izvedla skupina znanstvenikov iz Kanade, ZDA in Avstrije. Vodil jo je profesor Daniel Scott s kanadske univerze Waterloo. Rezultati študije so bili objavljeni januarja v znanstvenem časopisu Current Issues of Tourism.
Raziskovalci niso analizirali le meteoroloških podatkov. V študiji je bilo anketiranih tudi 339 vrhunskih športnikov in trenerjev iz 20 držav. Velika večina vprašanih trdi, da se je v zadnjih 50 letih povečala pogostost nevarnih in nepravičnih razmer za tekmovanja v zimskih športih. Rusko mesto Soči, organizator zimskih olimpijskih iger 2014, je bilo prizorišče najtoplejših zimskih iger doslej. Večje število padcev in poškodb na teh igrah, predvsem v snežnih športih, je bilo v veliki meri posledica višjih temperatur zraka in posledično nižje kakovosti snega.
Zaradi višjih temperatur sneg pri velikih hitrostih težji in bolj nevaren
»Temperatura zraka pomembno vpliva na kakovost snega - zaradi višjih temperatur je sneg pri velikih hitrostih težji in bolj nevaren,« je raziskovalcem povedal vrhunski alpski smučar, tekmovalec v smuku in superveleslalomu. Biatlonci pravijo, da višja temperatura zraka povzroči pregrevanje telesa, dodatno zvišanje srčnega utripa in dolgoročno škodljive posledice za zdravje. Smučarji, ki tekmujejo v slalomu, pravijo, da pri višjih temperaturah zraka čevlji med drugim postanejo mehkejši, zaradi česar je težje obvladovati smuči. Tudi freestyle šporniki ne marajo višjih temperatur zraka in spremenjenih lastnosti snega.
Podnebne spremembe ne predstavljajo problema le za športe na snegu. Poletne OI v Tokiu leta 2020 niso bile prijetne ne za športnike na prostem, ne za njihovo publiko. Tropsko neurje, imenovano Nepartak, je povzročilo visoke temperature in vlažnost zraka. Temperatura v Tokiju je dosegala 35 stopinj Celzija, relativna vlažnost zraka pa 70 odstotkov.
Težave tudi pri organizaciji poletnih olimpijskih iger
Raziskovalce je že prej zanimalo, kaj se bo zgodilo s športom na planetu, ki se segreva. Študija iz zadnjega desetletja, v sklopu katere je bilo vključenih 645 večjih mest na severni polobli, je pokazala, da konec tega stoletja 92,5-98,5 odstotka teh mest v juliju in avgustu po sedanjih predpisih ne bo moglo organizirati varnega maratona za tekače. V teh mestih ne bo možno organizirati niti poletnih OI. Ta študija je bila objavljena leta 2016 v uglednem britanskem medicinskem časopisu The Lancet.
Profesor Scott in soavtorji najnovejše študije so ugotovili, da je na svetu vse manj krajev, ki bi lahko gostili ZOI. Tudi če bi bilo v prihodnjih desetletjih v ozračje dejansko izpuščenih manj toplogrednih plinov, kot je zapisano v Pariškem sporazumu, bi lahko podobna tekmovanja leta 2050 organiziralo le devet od 21 dosedanjih lokacij ZOI (vse so na severni polobli). Do leta 2080 naj bi število takšnih lokacij padlo na osem.
Če se količina v ozračje izpuščenih emisij ne bi zmanjšala, bi število lokacij, primernih za ZOI, do leta 2050 padlo na samo štiri (Lake Placid, Lillehammer, Oslo in Sapporo) in na samo eno lokacijo v 2080-ih - japonski Saporo. Še slabše pa so napovedi za zimske paraolimpijske igre, ki se odvijajo marca, po ZOI.
Več iz rubrike
Evropa opušča industrijo, opozarja gospodarstvo
Preprostih rešitev za vse ni, dražji plin ogroža evropsko energetsko intenzivno industrijo, ta pa oživlja v ZDA.
Za razvitejšimi zaostajamo zaradi prenizke dodane vrednosti v industriji
Predelovalne dejavnosti so v lanskih težjih energetskih razmerah ustvarile 12 odstotkov nižji neto dobiček in imele realno nižjo dodano vrednost na zaposlenega.
