V Dubaju odprli muzej prihodnosti
Prostrana sedemnadstropna okrogla zgradba je visoka 77 metrov. Nahaja se nedaleč stran od slavne Burj Khalife, še ene ikonične zgradbe, ki je del neverjetne dubajske arhitekture.
Torus z eliptično praznino
Izdelana je iz nerjavečega jekla, sestavljena pa iz več kot 1000 umetniških del, ki so jih izdelali roboti, posebej zasnovani za ustvarjanje zahtevnih oblik. Fascinantna fasada je nastajala 18 mesecev, sestavljena pa je iz kompleksnega sklopa štirislojnih plošč iz kompozitnega materiala.
Zunanjost je osvetljena s 14.000 metri svetlobnih črt, ki sledijo elegantni arabski kaligrafiji. Gre za citate o prihodnosti šejka Mohameda bin Rashida Al Maktouma.
Vloga napisa na fasadi ni zgolj dekorativna. Plošče z vdolbinami namreč ščitijo pred puščavsko toploto, saj se sončni žarki odbijajo od njih. Hkrati napisi služijo tudi kot stabilizacijski zračni žepi, pojasnjujejo poznavalci.
Čeprav nenavadno obliko zgradbe nekateri opisujejo kot jajce ali prstan, je bolj pravilen arhitekturni izraz torus z eliptično praznino.
Muzej ponuja vpogled v to, kako bo svet izgledal čez 50 let
Stavbo je zasnoval arhitekt Shaun Killa kot kulturno in arhitekturo ikono. Gre za izjemen podvig računalniško podprtega oblikovanja in inženiringa, številni pa so muzej prihodnosti označili za najlepšo zgradbo na svetu.
Po besedah arhitekta predstavlja struktura znanje, s katerim razpolagamo danes, medtem ko vmesna praznina predstavlja vse, česar še ne poznamo – prihodnost, navaja spletni portal Metro.
Kot že ime pove, je Muzej prihodnosti pravo nasprotje muzejev, kot jih sicer poznamo. Namesto artefaktov in zgodovine obiskovalcem ponuja vpogled v to, kako bi svet lahko izgledal čez 50 let.
Koncept je po mnenju poznavalcev, glede na to, da je ZAE mlada država, smiseln, hkrati pa je logično, da bi se glede na kratko zgodovino razvoja raje zazrli v prihodnost, kot pa živeli v preteklosti.
V prihodnost z letečimi taksiji
V jedru muzeja se nahajata večnamenska dvorana, ki sprejme več kot 1000 ljudi, ter dvorana za interaktivna predavanja in delavnice, ki sprejme 350 ljudi. Muzej je odprt za širšo javnost, ponuja pa vrsto razstav po navdihu različnih vidikov razmišljanja o prihodnosti.
V sklopu doživetja s časovno določenimi vstopnicami se obiskovalce popelje v vesoljsko pristanišče, kakršno naj bi bilo leta 2071, od koder jih po različnih eksponatih vodi digitalna muzejska pomočnica Aya.
V nekem trenutku stojite na krovu vesoljske postaje Hope, poimenovane po misiji ZAE na Mars, v oddaljenosti 600 kilometrov od Zemlje, kjer ste povabljeni, da spoznate skupnost ljudi, ki živijo in delajo na postaji.
Obiskovalci lahko prihodnost doživijo z letečimi taksiji, vetrnimi elektrarnami in svetom, ki ga poganja ogromna struktura, ki kroži okoli Zemlje, pri tem pa izkorišča sončno energijo in jo oddaja na Luno.
Vrhunec muzeja je razstava »obok življenja«, svetleča knjižnica, osvetljena s stebri iz steklenih valjev, v kateri se skriva genetska koda na tisoče izumrlih vrst.
Pričakujejo vsaj milijon obiskovalcev letno
Celotna zgradba se napaja z lastnim solarnim parkom, ki izpolnjuje najvišje svetovne standarde trajnosti. Stavba se ponaša s statusom LEED Platinum, kar pomeni, da je prejela najvišjo oceno za energetsko učinkovito in okoljsko zasnovo.
Muzej temelji na virtualni in razširjeni resničnosti, robotiki in umetni inteligenci. Intelektualno in znanstveno središče upa, da bo združilo najboljše ume na področju znanosti, tehnologije in inovacij ter da bodo tako pozicionirali Dubaj kot testno območje za nove tehnologije in raziskovalno bazo za talente, izumitelje in ustvarjalne strokovnjake z vsega sveta.
Zgradba naj bi bila po poročanju nekaterih medijev vredna 120 milijonov evrov. »To je stavba, ki ustvarja prihodke,« je dejal Omar Al Olama, minister za umetno inteligenco. Pričakujejo, da bo muzej privabil več kot milijon obiskovalcev letno, od tega vsaj polovica tujcev.
Več iz rubrike
Umetna inteligenca proti kriptokriminalu
Umetna inteligenca lahko sodeluje tudi v razkrivanju nezakonitih transakcij v omrežju bitcoin.
Evropa se dviguje z dna
Blaga recesija se je končala, v prvem četrtletju je gospodarstvo EU zraslo za 0,3 odstotka.
