V četrtek morda začetek konca programa ECB za odkupovanje obveznic

ECB je program odkupovanja obveznic zagnala v začetku 2015, njegov namen pa je bil v času, ko je evrsko območje začelo izraziteje okrevati po finančni in gospodarski krizi ter dolžniških težavah nekaterih članic, povečati količino denarja v obtoku in s tem okrepiti šibke inflacijske pritiske v območju skupne valute ter se izogniti nevarnosti deflacije. Program je ob ničelnih obrestnih merah tako prek rekordno nizke cene denarja postopno spodbudil tudi posojilno dejavnost in s tem okrepil gospodarska gibanja v evrskih državah.

Program, ki ga izvajajo centralne banke evrskega območja, se je sprva začel z mesečnimi odkupi v višini 60 milijard evrov, marca 2016 se je nato zgornja meja mesečnih nakupov zvišala na 80 milijard evrov, aprila 2017 se je spet spustila na 60 milijard in z letošnjim letom upadla na 30 milijard evrov. Svet ECB je program vmes tudi večkrat podaljšal, za zdaj pa velja, da bo trajal do konca septembra letos.

Nacionalne centralne banke so imele konec maja v lasti nekaj manj kot 2040 milijard evrov obveznic javnega sektorja, od tega Banka Slovenije skupno 7,48 milijarde evrov. Skupaj s podjetniškimi obveznicami, finančnimi instrumenti, zavarovanimi s premoženjem, in kritimi obveznicami centralnih ter poslovnih bank so centralne banke evrskega območja odkupile že za nekaj več kot 2431 milijard evrov vrednostnih papirjev.

Bolj kot je evrsko območje kot celota prehajalo iz faze okrevanja v obdobje zmerne in trdne gospodarske rasti, ki je bila lani nekaj časa celo najbolj robustna med velikimi razvitimi gospodarstvi, bolj so se krepili glasovi, predvsem iz Nemčije in po razmišljanju njej bližnjih članic, da bi moral program počasi ugasniti.

Pozive so argumentirali z navedbami, da centralne banke kupujejo vse bolj tvegane naložbe, saj kakovostnih vrednostnih papirjev zmanjkuje, opozarjali pa so tudi na tveganja, ki jih za gospodarstvo in finančni sektor prinaša podaljšano obdobje izvajanja tega izrednega ukrepa.

Po poročanju nekaterih tujih agencij in poslovnih medijev bi guvernerji centralnih bank in člani izvršilnega odbora ECB na čelu s predsednikom osrednje denarne ustanove v območju evra Mariom Draghijem v četrtek v Rigi lahko začeli razpravo o postopnem ugašanju t. i. kvantitativnega sproščanja.

Že marca je sicer svet ECB iz izjave po seji izpustil zapis, da je pripravljen povečati velikost programa odkupovanja obveznic ali njegovo trajanje, če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni.

Možnosti je več. Svet ECB lahko spet zmanjša obseg programa in ga podaljša npr. do konca leta, lahko se odloči tudi, da ne bo več izvajal novih nakupov, temveč bo nekaj časa zgolj še reinvestiral sredstva od zapadlih vrednostnih papirjev.

Reuters

V luči nedavne politične krize v Italiji, ki je spet povečala pritisk finančnih trgov na zahodno slovensko sosedo, a se je po oblikovanju nove vlade dveh populističnih strank umirila, in naraščajočih geopolitičnih tveganj v mednarodnem okolju zaradi potez administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki bi utegnile privesti v trgovinsko vojno med velikimi gospodarstvi, so nekateri mislili, da bi lahko svet ECB odločitev o izhodu iz programa preložil. A očitno temu ne bo tako.

Italija kljub drugemu največjemu javnemu dolgu v deležu od BDP v evrskem območju vseeno ni tako šibka in izpostavljena do tujine kot Grčija, skrbi le nevarnost negativne spirale med morebitno nadaljnjo rastjo cene zadolževanja in še vedno razmeroma šibkim bančnim sistemom kot pomembnim imetnikom državnega dolga. Poleg tega prve izjave vodilnih članov nove vlade kažejo na to, da v Rimu vendarle ne bodo povsem zavili s poti stabilizacije javnih financ in reform, kot so se bali trgi in italijanske partneric v evrskem območju. Nevarnost izstopa iz območja skupne valute, ki je prestrašila trge, pa je minimalna.

Tudi trgovinske napetosti med EU in ZDA za zdaj še niso tako hude, zaostrile bi se, če bi v Washingtonu uvedli carine tudi na uvoz avtomobilov. So pa ta tveganja zmanjšala gospodarski zagon in poslabšala razpoloženje v evrskem območju, še posebej v Nemčiji kot gospodarsko najmočnejši članici. Ta umiritev bi lahko še podaljšala obdobje šibkih inflacijskih pritiskov. Evrska inflacija se je sicer maja zaradi dražje energije okrepila, a osnovna inflacija je še vedno umirjena. V četrtek bodo sicer znane tudi najnovejše napovedi ECB glede rasti BDP in inflacije.

Dlje kot program odkupovanja obveznic bo medtem trajalo obdobje ničelnih obrestnih mer. Draghi je namreč že večkrat poudaril, da bo glede na trenutne razmere v gospodarstvu še nekaj časa potrebna izdatna monetarna stimulacija. Večje spremembe na tem področju je tako pričakovati šele v teku 2019.