Domov Aktualno 13. Februar 2018.

Trump sprožil "velik teden" za ameriško infrastrukturo

donald trump
© Reuters
Ameriški predsednik Donald Trump je z jutranjim tvitom o neumno porabljenih 7000 milijardah dolarjev na Bližnjem vzhodu sporočil, da je sedaj čas za vlaganja v domovino in s tem začel teden dni predstavljanja in lobiranja za svoj načrt obnove infrastrukture, ki demokratom zelo diši po znanih Trumpovih poslih iz preteklosti.

Poslovnež Trump je v projekte, ki so nosili njegovo ime, vložil lasten denar in podobno se obeta tudi z načrtom infrastrukture, ki predvideva le 200 milijard dolarjev zvezne proračunske porabe za skupaj 1500 milijard dolarjev investicij. Ostalo bodo morale nekje najti zvezne države in lokalne skupnosti.

Jasno je, da bodo morale povišati davke, preostali denar pa bo prišel iz zasebnega sektorja, kar pomeni, da javna infrastruktura več ne bo javna ali poceni. "Vstopnina" za osebne avtomobile v mesto New York oziroma na Manhattan je že danes 15 dolarjev, Trumpov načrt vlaganj pa jo bo povišal. "Govorimo lahko o Trumpovih cestninah," je izjavil newyorški senator Chuck Schumer.

Trump je imel danes v Beli hiši srečanje z osmimi guvernerji in nekaj državnimi uradniki iz ZDA, s katerimi je govoril o načrtu obnove infrastrukture, ki obsega 55 strani in sproža kritike na obeh straneh političnega spektra. Demokrati govorijo o kapljici v morje resničnih potreb, konservativni republikanci pa tarnajo nad 200 milijardami dolarjev dodatne porabe, za kar Bela hiša zagotavlja, da bo pokrito z rezanjem porabe drugje.

Kje točno, še ne ve nihče, še posebej ob dejstvu, da je v delu dvoletni proračunski načrt, ki predvideva povečanje porabe za okrog 300 milijard dolarjev, večinoma za vojsko in tudi za številne domače programe. Zaradi tega in zaradi davčnih olajšav bo proračunski primanjkljaj ZDA v letu 2019 spet presegel 1000 milijard dolarjev. Republikanci so se tako očitno odpovedali svojemu cilju uravnoteženja zveznega proračuna.

Trumpov proračunski direktor Mick Mulvaney je kljub številkam, ki govorijo drugo zgodbo, na televiziji Fox News razlagal, da bodo njihovi proračuni državne finance na dolgi rok spet spravili na zeleno vejo in v naslednjem desetletju pričakuje prihranke v skupni vrednosti 3000 milijard dolarjev.

Omenjenih 200 milijard podlage za velika infrastrukturna vlaganja je del proračunskega okvirja, ki ga mora Trump sedaj popraviti zaradi kongresnega dogovarjanja o 300 milijardah povečane porabe. V vsakem primeru pa bo Trumpov proračunski okvir vseboval več kot 20 milijard dolarjev za zid na meji Mehiko in utrditev mejne varnosti. Predvideva se tudi 13 milijard dolarjev dodatne porabe za boj proti odvisnosti in 85 milijard za zdravje veteranov.

Trumpov načrt infrastrukturne obnove predvideva, da zvezni proračun zagotovi le 200 milijard dolarjev, državne in lokalne oblasti pa bodo dobile ta denar pod pogojem, da bodo zvezna sredstva znašala največ do 20 odstotkov skupne vrednosti posameznega projekta. Okrog 50 milijard bo posebej namenjeno ameriškemu podeželju za transportne, informacijske in druge projekte, večino pa bodo dobila mestna območja.

V ZDA so velike infrastrukturne projekte nazadnje gradili pred več kot pol stoletja in ceste, mostovi, železnice, pristanišča, letališča ter podobno je že zelo potrebno obnove. Obnovi zato nihče ne ugovarja, čeprav so analitiki že začeli svariti, da bo to za celotno gospodarstvo sedaj po davčnih olajšavah podobno injekciji steroidov.

Vodja globalnih raziskav pri Bank of America Merrill Lynch, Ethan Harris skupaj z drugimi analitiki zatrjuje, da se davčne olajšave sprejemajo, ko ekonomija potrebuje stimulacijo, da se izvije iz krize. Podobno velja tudi za velike infrastrukturne projekte. Ameriška ekonomija je lepo rasla in ni potrebovala pomoči že nekaj let.

Demokrati sicer doslej še niso videli povečane proračunske porabe, ki jim ne bi bila všeč in so Trumpove načrte napadli kot nezadostne. Pri tem imajo podporo statistike Ameriškega združenja inženirjev, ki pravi, da je za nujne investicije v infrastrukturo ZDA do leta 2025 potrebnih najmanj 4590 milijard dolarjev.

"200 milijard je kapljica v morje v primerjavi s 1500 milijardami davčnih olajšav za korporacije in bogate donatorje," je dejal senator iz Oregona Ron Wyden.

"To je še ena prevara, poskus administracije, da privatizira ključne vladne funkcije in ustvari dobiček za prijatelje z Wall Streeta. Luknje na cestah bodo večje, cestnine pa dražje," pa meni vodilni demokrat v odboru za transport predstavniškega doma kongresa Peter DeFazio, prav tako iz Oregona.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.