Domov Aktualno 09. Januar 2018.

Tomaž Vesel: Znesek posojila od fizične osebe mora biti omejen na desetkratnik bruto povprečne plače

Tomaž Vesel
© Uroš Hočevar
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je glede informacije, da je stranka SDS sklenila posojilno pogodbo za 450.000 evrov s fizično osebo, pojasnil, da mora biti po zakonu znesek takega posojila omejen na desetkratnik bruto povprečne plače, kar znaša okoli 15.800 evrov. Sodišče bo konkretno stališče oblikovalo po tem, ko bo pridobilo pogodbo.

Vesel je poudaril, da se Računsko sodišče osredotoča na preverjanje pravilnosti financiranja političnih strank, ker je način financiranja pomemben za razumevanje njihovega delovanja. Tisti, ki stranke v pretežnem delu financira, lahko zelo vpliva na njihovo poslovanje in ravnanje pri sprejemanju različnih zakonov.

V zakonu o političnih strankah je posebej urejeno njihovo financiranje s strani fizičnih ali pravnih oseb. Tako lahko stranka posojila pridobi od pravnih oseb, kot so banke ali posojilnice. Glede pridobivanja posojil od fizičnih oseb pa zakon določa, da so ta sicer dovoljena, vendar mora biti znesek omejen na desetkratnik bruto povprečne plače, kar trenutno pomeni okoli 15.800 evrov, je poudaril Vesel. Nad tem limitom pa je tovrstno financiranje v nasprotju z zakonom o političnih strankah.

Pri tem je po njegovih besedah treba preveriti, kakšen je bil razlog oziroma vsebina posojilne pogodbe. Ali gre v konkretnem primeru za posojilno pogodbo fizične osebe, ki krepko presega dopustni znesek kreditiranja, ali pa gre po vsebini za pogodbo, ki ima drugačen pravni ali poslovni namen, kot na primer prenos lastniškega deleža na podjetje, ki ga stranka poseduje.

Iz javnih virov je razvidno, da je bila ustanovljena zastavna pravica, kar je mogoče povezati s posojilno pogodbo in predstavlja kršitev 22. člena zakona o političnih strankah. V kolikor gre za posel upravljanja s tem poslovnim deležem in kasneje vrnitvijo lastniku v nadaljnje upravljanje ali prenos lastninske pravice, pa ne bi govorili o posojilni pogodbi. Vendar je, kot pravi, v tem kontekstu zanimivo, komu neka politična stranka prenaša v upravljanje poslovni delež v podjetju, ki nastopa na medijskem trgu.

Računsko sodišče je v zvezi s stranko SDS nazadnje izdalo revizijsko poročilo v letu 2016 za preteklo obdobje. Tedaj so ugotovili nekaj nepravilnosti, povezanih zlasti s financiranjem fizičnih oseb. Vesel je ob tem pojasnil, da je bilo to v obdobju, ko se je še uveljavljala sprememba zakona o političnih strankah.

Računsko sodišče lahko pridobi dodatne informacije tudi pred prejemom poročila, kar nameravajo tokrat tudi storiti, saj iz javno dostopnih virov še ni mogoče natančno reči, kakšna je bila pravna narava pogodbe med SDS in posojilodajalko. Zato se bo sodišče v tem konkretnem primeru poslužilo možnosti, da s predrevizijsko poizvedbo dobi dokumentacijo in pojasnilo stranke, je pojasnil Vesel. Na osnovi tega se bodo odločili o obsegu revizije in oblikovali stališče, je poudaril Vesel.

Če je posojilo sklenjeno v nasprotju z 22. členom zakona o političnih strankah, je zagrožena globa od 4200 do 21.000 evrov.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.