Švica ima obsežen sistem zaklonišč in prostor za vsakega državljana
Ruska invazija na Ukrajino je ponovno vzbudila zanimanje za švicarska betonska zaklonišča, kamor bi se lahko ljudje skrili v primeru jedrskega napada. Večinoma so bila zgrajena v obdobju hladne vojne, pri gradnji nepremičnin pa so v Švici obvezna še danes, zaradi česar ima alpska država več kot dovolj prostora v zakloniščih za svojih 8,6 milijona državljanov.
Obvezna zaklonišča
Od šestdesetih let prejšnjega stoletja mora vsaka švicarska občina za svoje prebivalce zgraditi zaklonišča, kamor bi se lahko zatekli v primeru jedrskega napada - ti so obvezni v velikih hišah in stanovanjskih stavbah. »Menim, da je ta sistem zaklonišč smiseln,« je po navedbi agencije Euronews dejala Marie-Claude Noth-Ecoeur, ki vodi civilne in vojaške varnostne službe v gorati južni regiji Valais.
»Spominjamo se težav, ki so se pojavile v Fukušimi, saj je bil čas, ko so vladni uradi želeli ukiniti zaklonišča, potem pa se je zgodila Fukušima. Zavedamo se, da so v Švici in Evropi jedrske elektrarne. Tako da, to je koristno, za to je bilo zasnovano in mislim, da jih moramo ohraniti, vsaj glede na to, kaj se dogaja po svetu, jih moramo ohraniti v stanju pripravljenosti.«
Zaklonišča so tako postala sestavni del švicarske identitete, ter se po prepoznavnosti v svetu uvrstila ob bok švicarski čokoladi, siru, bankam in uram. V zadnjem času se podzemni prostori sicer pogosto uporabljajo za skladiščenje ali kot dobro zaščitene vinske kleti, od vojne pa se nanje gleda v novi luči. »Ljudje odkrivajo, da je Ukrajina zelo blizu,« pravi Noth-Ecoeurjeva.
Bogata alpska država se je zavezala, da bo imel vsak prebivalec po potrebi na voljo prostor za zatočišče. Država z 8,6 milijona prebivalcev ima skoraj devet milijonov postelj v 365.000 zasebnih in javnih zakloniščih, navaja Euronews.
Obsežno omrežje zaklonišč v Švici se sicer vsakodnevno uporablja tudi v druge namene, med drugim tudi kot začasne nastanitve za prosilce za azil. Vendar pa švicarski organi zahtevajo, da jih je mogoče v petih dneh izprazniti in ponovno spremeniti v zaklonišča, ki jih je mogoče uporabiti v najslabšem primeru.
Obvezne rezerve hrane in surovin
Poleg zaklonišč pa ima Švica tudi obvezne rezerve osnovnih zalog hrane in določenih surovin. Zakon o nacionalni gospodarski oskrbi (NESA) je bil nazadnje revidiran leta 2016 in se zdaj osredotoča na osnovna živila, kot so sladkor, olje in žita, vire energije (nafta in kurilno olje) ter zdravila (antibiotiki in cepiva). Vse to blago mora v primeru krize pokriti običajne potrebe Švice za tri do šest mesecev, navaja spletna stran swissinfo.ch.
Odgovornost upravljanja teh zalog je v veliki meri na zasebnem sektorju in ne na javnih organih. Na primer, uvoznik nafte mora po zakonu nekaj nafte shraniti za uporabo v nujnih primerih. S tem se izogne potrebi po kopičenju velikih zalog na enem mestu. Poleg tega lahko Švica s tovrstnimi zalogami do neke mere uravnava cene določenih surovin in pomaga nestabilnemu ali nenadno prizadetemu gospodarstvu.
V zameno Švica financira stroške skladiščenja podjetij prek rezervnega sklada, ki ga upravlja organizacija Reservesuisse. Stroški upravljanja teh obveznih rezerv znašajo 14 švicarskih frankov oziroma nekaj več kot 13 evrov na prebivalca na leto.
Več iz rubrike
Evropa opušča industrijo, opozarja gospodarstvo
Preprostih rešitev za vse ni, dražji plin ogroža evropsko energetsko intenzivno industrijo, ta pa oživlja v ZDA.
Za razvitejšimi zaostajamo zaradi prenizke dodane vrednosti v industriji
Predelovalne dejavnosti so v lanskih težjih energetskih razmerah ustvarile 12 odstotkov nižji neto dobiček in imele realno nižjo dodano vrednost na zaposlenega.
