Slovenija v 1,3 milijarde evrov visoko zadolžitev

Država je danes izdala za dodatnih 500 milijonov evrov 24-letnih obveznic, ki jih je izdala lani jeseni in zapadejo 3. novembra 2040, ter za dodatnih 800 milijonov evrov desetletnih obveznic, ki zapadejo 22. marca 2027. Večino denarja bo porabila za poplačilo odkupa dolarskih obveznic. Teh je predčasno odkupila za skoraj 598 milijonov dolarjev.
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Slovenija je bankam Barclays, BNP Paribas, Deutsche Bank, Goldman Sachs International in Societe Generale mandat za organizacijo dodatne izdaje evrskih obveznic podelila v torek. To je po januarski druga zadolžitev letos, tudi takrat pa je država izdala za 1,3 milijarde evrov obveznic. Denar od tokratne izdaje bo namenila za predčasne odkupe dolarskih obveznic, poplačilo zapadlih obveznosti in pokrivanje tekočega primanjkljaja.

24-letne obveznice z zapadlostjo 3. novembra 2040 imajo kuponsko obrestno mero 1,750 odstotka. Zahtevani donos do dospetja je znašal 2,489 odstotka, kar po izračunih časnika Finance pomeni, da je država prejela 434,5 milijona evrov. Prodajna cena je namreč dosegla 86,9 odstotka kuponske vrednosti. Skupna vrednost izdaje teh obveznic zdaj znaša 1,5 milijarde evrov.

Druge obveznice, ki jih je Slovenija dodatno izdala v torek in zapadejo 22. marca 2027, pa imajo kuponsko obrestno mero 1,250 odstotka. Prodajna cena je dosegla 97,01 odstotka nominalne vrednosti, kar pomeni 1,574-odstotni zahtevani donos do dospetja. Država bo po izračunih Financ prejela 776 milijonov evrov kupnine. Skupna vrednost izdaje teh obveznic zdaj znaša 1,8 milijarde evrov.

Skupno povpraševanje več kot 160 vlagateljev za dodatno izdajo evrskih obveznic je po navedbah ministrstva za finance doseglo 3,2 milijarde evrov, vključno z naročili bank organizatoric izdaje v višini 720 milijonov evrov.

Glavnina investitorjev pri obeh dodatnih izdajah prihaja iz Nemčije oz. Avstrije. Sledijo investitorji iz Švice, Velike Britanije in Skandinavije. Z vidika institucionalne oblike so bili med največjimi investitorji upravljavci skladov ter centralne banke in druge uradne institucije.

Več iz rubrike