Domov Aktualno 23. Januar 2018.

Slovenija med vodilnimi po pripravljenosti na prihodnost proizvodnje

robot tehnologija prihodnost
© Reuters
Proizvodni sistemi so na pragu korenitih sprememb, v najboljšem položaju za uživanje koristi te nove realnosti v proizvodnji pa je le 25 vodilnih držav. Med njimi je tudi Slovenija, ugotavlja poročilo svetovalnega podjetja A.T. Kearney, objavljeno v okviru Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki poteka v Davosu.

Poročilo z naslovom Pripravljenosti na prihodnost proizvodnje 2018, ki ga je WEF pripravil v sodelovanju z A.T. Kearney, prepoznava vpliv četrte industrijske revolucije in nastajajočih tehnologij na nove proizvodne sisteme in poslovne modele. Države so v raziskavi razvrstili v štiri kategorije: vodilne države, visoko potencialne države, nekoč vodilne države in razvijajoče se države. V poročilu je sodelovalo 100 držav, od tega se jih je 25 uvrstilo med vodilne, deset med nekoč vodilne države, sedem med visoko potencialne in 58 med razvijajoče države.

Japonska je vodilna država glede na strukturo proizvodnje, sledijo ji Južna Koreja, Nemčija, Švica in Kitajska. Pri spodbujevalcih proizvodnje se na najvišjem mestu nahajajo ZDA, sledijo jim Singapur, Švica, Velika Britanija in Nizozemska. Slovenija se pri prvem uvršča na 21. mesto, pri drugem pa na 32. mesto.

"Slovenija se je po pripravljenosti na prihodnost proizvodnje uvrstila med 25 vodilnih držav. Posamezni kriteriji dajejo zelo barvito sliko in kažejo, kaj morajo podjetja in Slovenija kot država storiti, da bodo izkoristili ta potencial. Slovenija ima dobro izhodiščno točko in tudi trenutna gospodarska situacija je naklonjena spremembam," je ocenil partner in direktor A.T. Kearneya za vzhodno Evropo Branko Žibret.

Slovenija se je odrezala bolje pri komponenti struktura proizvodnje (21. mesto), še posebej v strukturi ekonomske kompleksnosti, saj se je uvrstila na 12. mesto. To kaže na sposobnost proizvodnje edinstvenih proizvodov kot posledice uspešnega prelivanja znanja v proizvodnjo. Nižje se je uvrstila po obsegu (39. mesto).

Pri spodbujevalcih proizvodnje (32. mesto) in v posameznih kazalcih znotraj njih pa se Slovenija uvršča zelo različno. Pri spodbujevalcu vzdržno upravljanje naravnih virov izstopa uvrstitev Slovenije na peto mesto.

Glede na spodbujevalec tehnologija in inovacije (35. mesto) se Slovenija uvršča na visoko tretje mesto v kazalcu število znanstvenih in tehničnih člankov na eno milijardo bruto domačega proizvoda in na 22. mesto po številu patentnih vlog na en milijon prebivalcev. Izrazito pod svetovnim povprečjem je pri kazalcih, kot so vladni nakupi visokih tehnologij (91. mesto), transfer tehnologij s tujimi naložbami (68. mesto), razvoj grozdov (64. mesto) in tveganega kapitala (60. mesto).

Pri spodbujevalcu človeški kapital (27. mesto) je na visokem tretjem mestu po deležu proizvodnih delavcev, kvaliteti matematične in znanstvene izobrazbe (11. mesto) in pričakovani dobi šolanja (13. mesto). Precej slabše je uvrščena glede na učinkovitost trga dela (96. mesto), sposobnost pridobivanja in zadrževanja talentov (78. mesto), število znanstvenikov in inženirjev (61. mesto), kritično razmišljanje v izobraževanju (56. mesto) in izobraževanje ob delu (44. mesto).

Glede na spodbujevalec mednarodna trgovina in investicije (40. mesto) se Slovenija uvršča na 12. mesto na področju mednarodne trgovine in zelo nizko pri popolnoma novih investicijah (95. mesto) in tujih naložbah (86. mesto). Pri spodbujevalcu institucionalni okvir pa se Slovenija skupno uvršča tik pod prvo četrtino (27. mesto), pri tem pa negativno izstopa pomanjkanje vladne orientacije glede bodočega razvoja Slovenije (64. mesto).

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.