Domov Aktualno 13. Marec 2018.

Povprečni slovenski študent ima 24 let

Študent
© Pexels
Nedavno objavljeno novo poročilo mednarodnega projekta Evroštudent prinaša primerjalne podatke o socialni razsežnosti visokega šolstva v Evropi ter omogoča vpogled v socialne in ekonomske pogoje študentov v 28 državah. Najmanj polovica študentov v večini držav je mlajša od 25 let, tudi v Sloveniji je njihova povprečna starost 24 let.

V raziskavi, v katero je bilo vključenih 28 držav, sofinancira pa jo EU v okviru programa Erasmus+, so zbrani podatki o številu študirajočih, vrstah in načinih študija, študentskem delu, stroških, bivanjskih razmerah študentov, o mobilnosti in internacionalizaciji ter tudi o ocenah študija.

Rezultati Evroštudenta (2016-2018) kažejo, da je najmlajša študentska populacija v Albaniji, Franciji, Gruziji, Srbiji in na Slovaškem. Finska, Islandija in Švedska pa imajo največji delež študentov, starih 30 in več let.

Med študentsko populacijo je skoraj v vseh 28 državah več žensk, razen v Nemčiji in Turčiji. A so pri tem velike razlike glede na vrsto študija. Skoraj povsod je najnižji delež študentk v programih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT).

Še posebej nizek delež žensk - v primerjavi z vsemi področji študija - je na tem področju v Italiji, na Madžarskem, v Litvi, Gruziji, na Nizozemskem, Poljskem, Slovaškem, v Švici in Sloveniji. V teh državah je najmanj 75 odstotkov manj žensk na študiju IKT kot pri vseh ostalih predmetih.

V nasprotju s tem pa je največ študentk, okoli 60 odstotkov, moč najti na področju izobraževanja in šolanja za učitelje oziroma v zdravstvu in socialnih programih. Med te države sodi tudi Slovenija.

V veliki večini držav, kjer so izvajali anketiranje, ima najmanj 10 odstotkov študentov enega otroka, starega do šest let. Največji delež študentov staršev imajo Estonija, Finska, Islandija, Latvija, Norveška in Švedska. V teh državah ima otroka med 15 in 33 odstotkov študentov.

V približno dveh petinah držav ima več kot 20 odstotkov študentov migracijsko ozadje ali tuje višješolsko izobraževanje.

Eno od vprašanj se je nanašalo tudi na razmere študentov s posebnimi potrebami. Slovenija je skupaj z Dansko, Italijo, Estonijo, Malto, Islandijo, Avstrijo, Srbijo in Madžarsko v skupini držav, kjer najmanj tretjina študentov s posebnimi potrebami ocenjuje, da je podpora, ki jo dobivajo od javnih ustanov, nezadostna.

Projekt Evroštudent poteka že od leta 1994, Slovenija se je vanj vključila v drugem krogu in od takrat v njem redno sodeluje. Pričujoča raziskava je preko spleta potekala leta 2016, v drugem semestru študijskega leta 2015/2016. Vključuje študente, ki so takrat obiskovali programe višješolskega in visokošolskega izobraževanja.

Raziskavo so v Sloveniji izvajali ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter Študentska organizacija Slovenije.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.