Če bi bil ladijski promet država, bi bil šesti največji onesnaževalec

Če si predstavljamo pogled na ladjo, največkrat vidimo veliko in lepo plovilo, ki se elegantno premika po morju. Če bi pogledali pod vodo, bi se prikazala čisto drugačna slika. Nešteto vodnih vrst, ki pokrivajo trup plovila.

Pomorski promet odgovoren za veliko količino škodljivih emisij

Znanstveniki ugotavljajo, da povečano podvodno biološko obraščanje ladijskih trupov povzroča dodaten upor pri plovbi. Posledično lahko ladja poveča porabo goriva tudi do 40 odstotkov. Z veliko porabo goriva pa se povečajo že tako visoke emisije.

Pomorski promet letno izpusti 940 milijonov ton CO2 in s tem prispeva 2,5 odstotka svetovnih emisij toplogrednih plinov, so izračunali strokovnjaki. Če bi bil ladijski promet država, bi bil šesti največji onesnaževalec, ocenjujejo znanstveniki.

Obraščanje velik in nerešljiv problem

Obraščanje pa ni problem samo za plovila, ampak lahko nove nakopičene vrste na dnu plovila, škodujejo domačim vrstam v tistem okolju, so zaskrbljeni morski biologi. Da bi preprečili kopičenje rastlin in morskih živali na trupu ladje, so strokovnjaki preizkušali različne pristope. Ladijski trup so obložili z bakrom, ga prebarvali s strupenimi barvami, premazali s kemikalijami, a vendar ni nič pomagalo.
 

Edino upanje predstavlja čistilni robot

Edino upanje v boju proti morskemu obraščanju so inovativne robotske ladje. Jotun, norveški proizvajalec barv, je izdelal podvodni stroj HullSkater, ki čisti ladijski trup in hkrati preprečuje kopičenje umazanije.

Robot deluje tako, da se na ladjo »prisesa« z magneti in očisti morske vrste, še preden se utrdijo na trup ladje. Ker se ga enostavno prisesa in odstrani s podvodnega dela trupa ladje, lahko z njo potuje. Po zagonu se robot upravlja na daljavo z uporabo Interneta stvari in tehnologije v oblaku.

Neprecenljiva korist za okolje

»Trajnost v oceanih je vse bolj pomembna,« je ob virtualni predstavitvi robota dejal izvršni direktor Jotuna, Morten Fon. Če bi lahko to storitev razširili na ladje po vsem svetu, bi bila korist za okolje neprecenljiva, so prepričani strokovnjaki.

Cilj je dekarbonizacija do 2030

Leta 2019 so Svetovni gospodarski forum, Svetovni pomorski forum in združenje Friends of Ocean Action v Združenih narodih lansirali koalicijo Getting to Zero, s ciljem dekarbonizacije mednarodnega pomorskega sektorja do leta 2030. Dekarbonizacija ladijskega prometa je velikokrat tema razprav, nazadnje na virtualnem dogodku foruma Race to Zero Dialogues novembra 2020.
Škodljive emisije so velik problem tudi v pomorskem prometu. Inovacije, kot je robot za čiščenje ladijskega trupa, so lahko velik korak k doseganju cilja o dekarbonizaciji.