Podcenjen vpliv korona-krize na Kitajskem bo ponovno pretresel svet
Skoraj 400 milijonov ljudi v 45 kitajskih mestih je v okviru stroge kitajske politike ničelne tolerance do covida popolnoma ali delno zaprtih. Po nekaterih podatkih omenjeni ljudje skupaj prispevajo kar 40 odstotkov ali 7200 milijard dolarjev k letnemu bruto domačemu proizvodu (BDP) Kitajske. Med najbolj zaskrbljujočimi je časovno nedoločena zapora v 25-milijonskem mestu Šanghaj, ki je sicer eno najpomembnejših kitajskih proizvodnih in izvoznih središč.
Prihajajoče težave v svetovnih dobavnih verigah
Nekateri analitiki opozarjajo, da vlagatelji morda ne ocenjujejo pravilno, kako resne bi lahko bile posledice teh dolgotrajnih koronavirusnih zapor za svetovno gospodarstvo. »Svetovni trgi morda še vedno podcenjujejo vpliv, saj je veliko pozornosti še vedno usmerjene v rusko-ukrajinski konflikt in zviševanje obrestnih mer ameriške centralne banke [Fed],« je nedavno s sodelavci v zapisu zapisal Lu Ting, glavni ekonomist japonskega finančnega holdinga Nomura za Kitajsko.
Najbolj zaskrbljujoča pa je zapora v Šanghaju, kot smo že omenili. 'Vsesplošna' karantena je sicer že povzročila pomanjkanje hrane, nezmožnost dostopa do zdravstvene oskrbe in celo pobijanje hišnih ljubljenčkov, navaja CNN Business in dodaja, da v največjem pristanišču na svetu primanjkuje osebja. Šanghajsko pristanišče, ki je leta 2021 opravilo več kot 20 odstotkov kitajskega tovornega prometa, v bistvu stoji. Zaloge hrane, ki so obtičale v ladijskih zabojnikih brez hlajenja, gnijejo.
Prihajajoči tovor zdaj v šanghajskih pomorskih terminalih v povprečju obtiči osem dni, preden ga prepeljejo drugam, kar je sicer 75-odstotno povečanje od začetka omenjenih zapor. Tovorne letalske družbe so odpovedale vse lete v mesto in iz njega, več kot 90 odstotkov tovornjakov, ki podpirajo uvozne in izvozne dobave, pa trenutno ne obratuje.
Šanghaj sicer proizvede šest odstotkov kitajskega izvoza, zaprtje tovarn v mestu in njegovi okolici pa še dodatno pretresa dobavne verige. Tovarne dobaviteljev Sonyja in Appla v Šanghaju in okolici ne obratujejo. Podjetje Quanta, največji pogodbeni proizvajalec prenosnih računalnikov na svetu in proizvajalec MacBookov, je popolnoma ustavilo proizvodnjo.
Čaka nas večja nestanovitnost
»Vpliv na Kitajsko je velik, učinki na svetovno gospodarstvo pa so precej pomembni,« je po navedbah spletnega portala CNN Business dejal Michael Hirson, vodja svetovalne družbe za politična tveganja Eurasia Group za Kitajsko in severovzhodno Azijo. »Mislim, da nas čakajo večja nestanovitnost ter gospodarske in družbene motnje vsaj naslednjih šest mesecev.«
Dolgotrajne motnje v kitajski proizvodnji in prometu bi sicer lahko pripomogle k pospešitvi ključne pobude trenutne ameriške administracije, katere cilj je zmanjšati odvisnost ZDA od kitajskih izdelkov in dobavnih verig. Vendar ima ta naloga resne neposredne gospodarske posledice.
»To sta še vedno zelo prepleteni gospodarstvi,« je dejal Hirson in dodal: »Te povezanosti ne bo mogoče zlahka ločiti, saj bi bilo to izjemno drago za ZDA in svetovno gospodarstvo.« Kljub temu pa ameriški gospodarski voditelji verjamejo, da se ločevanje že dogaja. Predsednik družbe Blackrock Larry Fink je denimo v nedavnem pismu delničarjem družbe zapisal, da je »ruska invazija v Ukrajino končala globalizacijo, ki smo jo doživeli v zadnjih treh desetletjih,« o čemer smo že pisali.
Prejšnji teden je ameriška finančna ministrica Janet Yellen v govoru pred Atlantskim svetom dejala, da ZDA pozorno spremljajo politične in gospodarske povezave Kitajske z Rusijo: »V prihodnje bo vse težje ločiti gospodarska vprašanja od širših vidikov nacionalnega interesa, vključno z nacionalno varnostjo.«
Več iz rubrike
Poziv, naj EU poskrbi za nadaljevanje dobav prek Ukrajine
Ves čas je plin tekel prek Ukrajine, letos pa se izteče pogodba za tranzit, kar ogroža gospodarstvo v srednji Evropi.
Strošek dela na uro je v Sloveniji šest evrov pod povprečjem EU
Stroški dela, preračunani na opravljeno delovno uro, so se v enem letu v Evropski uniji povečali za 5,3 odstotka na 31,8 evra.
