Po referendumu: »Turčija ne more postati članica EU«
Na nedeljskem referendumu v Turčiji so tesno, z 51,3 odstotka glasov, zmagali zagovorniki ustavnih sprememb na čelu s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Proti jih je bilo 48,7 odstotka.
Erdogan je z referendumom utrdil svojo vlogo v državi, saj so se njegove pristojnosti z ustavnimi spremembami močno povečale, dobil bo namreč izvršno oblast, funkcijo premierja bo ukinil, sam pa bo ostal na oblasti do leta 2029. Dobil bo pravosodna pooblastila, ukinil vojaška sodišča. V svetu se pojavljajo vprašanja, kako bo poveljeval turški vojski, ki je druga največja v združenju NATO. Država naj bi pod njegovo taktirko izkoreninila terorizem, preprečila vojaške udare in pospešila gospodarsko rast.
Negativni odzivi na referendum v Turčiji
V Istanbulu so se dan po referendumu odvijali protesti proti domnevnim številnim nepravilnostim na nedeljskem referendumu. Po poročanju STA se je skupaj zbralo več kot tri tisoč ljudi. Po ulicah odmevajo besede "Tat, morilec Erdogan".
Dve glavni opozicijski stranki, Republikanska ljudska stranka (CHP) in prokurdska Demokratična ljudska stranka (HDP), trdita, da je na referendumu prišlo do nepravilnosti in zato zahtevata razveljavitev rezultatov nedeljskega referenduma.
Zahod oprezno nad Turčijo
S turškima opozicijskima strankama pa se strinja več svetovnih institucij in politikov. Evropska unija je Turčijo danes pozvala k transparentnim preiskavam o domnevnih nepravilnostih na nedeljskem referendumu o ustavnih spremembah, ki predsedniku države podeljujejo večje pristojnosti. V Bruslju so hkrati vse strani v Turčiji pozvali k zadržanosti.
Na STA so zapisali, da Ovse (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi) trdi, da referendum ni bil izveden po evropskih standardih. Zakonski okvir naj bi bil neprimeren za demokratičen proces, nasprotni strani nista imeli enakih možnosti. Referendum je opazovalo skupaj 63 tujih opazovalcev iz 26 držav. »Medtem ko so bili tehnični vidiki procesa dobro izpeljani, volivci niso imeli nepristranskih informacij o ključnih poudarkih reforme, poleg tega je prihajalo do negativnih učinkov zaradi omejevanja temeljnih svoboščin,« so zapisali v poročilu.
»Ustavne spremembe in še posebej njihovo uresničevanje v praksi bomo ocenjevali v luči obveznosti Turčije kot kandidatke za članstvo v EU in kot članice Sveta Evrope,« so v skupnem sporočilu zapisali predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn.
»Erdogan ni Turčija.«
Nemška kanclerka Angela Merkel je v skupnem sporočilu z zunanjim ministrom Sigmarjem Gabrielom »po tej težki volilni kampanji« pozvala Erdogana k spoštljivemu dialogu z vsemi političnimi in družbenimi silami v državi. Po mnenju socialdemokratskega kandidata za nemškega kanclerja Martina Schulza tesen izid referenduma kaže, da »Erdogan ni Turčija«, prizadevanja za demokracijo in človekove pravice pa se v državi morajo nadaljevati. Namignili so celo na vprašljivost poti Turčije v Evropsko unijo.
Tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je dejal, da Turčija ne more postati članica EU. »Referendum je pokazal, kako zelo je država razdeljena, pa tudi, da se vse bolj oddaljuje od vladavine prava in demokracije,« je povedal.
Iz urada francoskega predsednika Francoisa Hollanda so sporočili, da bodo pozorni na končen izid in odzive na referendum, kot tudi na spore povezane z njim. Podobno kot številni drugi vidijo v teko tesnem izidu znak razkola v turški družbi glede globine predlaganih reform. Posebej pa so v Parizu posvarili, da bi bil morebiten referendum o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki ga je v nedeljo omenil Erdogan, v nasprotju z evropskimi vrednotami.
Ameriško zunanje ministrstvo je turške voditelje pozvalo k spoštovanju mnenja opozicije in svobode izražanja. »ZDA še naprej podpirajo demokratični razvoj Turčije, za katerega so ključnega pomena zavezanost vladavini prava ter svobodni in pluralni mediji,« je dejal predstavnik State Departmenta Mark Toner. Ameriški predsednik Donald Trump pa je turškemu predsedniku že čestital za uspeh.
Več iz rubrike
Na mizi le subvencioniranje skrajšanega delovnika
Gospodarstvo zaradi zmanjšanja števila naročil pričakuje tudi pomoč pri ukrepu čakanja na delo.
Delavci ptujskega Agisa na čakanje, podjetje verjetno v stečaj
Na čakanje 72 zaposlenih v ptujskem podjetju, ki proizvaja zavorne agregate.