OECD: Vpliv pandemije na trg dela bo 10-krat hujši kot leta 2008

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojem zadnjem poročilu piše, da je vpliv pandemije novega koronavirusa na trg dela največjih gospodarstev sveta lahko 10-krat bolj obsežen, kot so ga gospodarstva občutila v prvih treh mesecih zadnje finančne krize leta 2008.
 

Največji porast brezposelnosti po veliki depresiji

Članice OECD lahko v povprečju pričakujejo porast brezposelnosti na 9,4 odstotke samo v tekočem letu; to je 4,1 odstotnih točk več kot leta 2019. Omenjene številke so predvidene v kolikor bo pandemija razmeroma pod nadzorom, sicer pa gre tudi v tem primeru za najhujšo napoved po veliki depresiji.



V kolikor bi prišlo do drugega večjega vala okužb, bi se odstotek brezposelnosti lahko približal 13 odtotkom.
 

Posebnost trenutne krize

V prvih treh mesecih pandemije je količina opravljenih ur zapsolenih že padla za 12,2 odstotkov; za primerjavo leta 2008 je v prvih treh mesecih število opravljenih ur padlo za 1,2 odstotka.

V poročilu OECD je zapisano, da je trenutna kriza posebnost v primerjavi z predhodnimi krizami, saj so številne države morala celotne sektorje povsem zamrzniti, da bi zajezile nadaljnje širjenje virusa. Posledice tovrstnih ukrepov se bodo tako na gospodarstvu poznale še več let.
 

Zmanjšanje svetovnega gospodarstva

Pariška organizacija je že prejšnji mesec v svoji gospodarski napovedi opozorila, da bodo vsa svetovna gospodarstva doživela največjo recesijo zadnjega stoletja. V tem smislu je pričakovati kar 6-odstotno zmanjšanje sveotnega gospodarstva in ponovno rast v letu 2021 za dobrih 5 odstotkov, v kolikor bo pandemija do takrat pod nadzorom. Takšna napoved je sicer bolj črnogleda kot napoved Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki predvideva »zgolj« 4,9-odstotno zmanjšanje v tekočem letu in počasno rast naslednje leto.

Bistveno hujše posledice lahko pričakujemo, v kolikor bi se pojavil nov obsežen val okužb, ki bi svetovno gospodarstvo zmajšal za 7,6 odstotke, rast naslednje leto pa bi tako bila le 2,8 odstotna, piše v poročilu.
 

Slabi obeti na trgu dela

Stopnja brezposelnosti lahko doseže in tudi preseže ravni iz leta 2008. V kolikor bo pandemija pod nadzorom bo raven brezposelnosti v povprečju na znosnih 7,7 odstotkih. Ta se lahko poveča na slabih 9 odstotkov ali več, v kolikor se bo virus še vedno širil nenadzorovano.


 

Vlade naj zaženejo politike zaposlovanja

Največji udarec bodo utrpeli nizko-kvalificirani delavci, samozaposleni in osebe, ki so pravkar zaključile s študijem, OECD pa v tem smislu izpostalja tudi, da so vidne razlike med spoloma. Ženske so namreč trenutno bolj ogrožene zaradi morebitne izgube zaposlitve kot moški, kar ni bilo značilno za prejšnje krize. Slednje je lahko posledica zapiranja šol in varstvenih domov, kjer so pretežno zaspolene ženske.

Nizko-kvalificirani kader ima v primerjavi z visoko-kvalificiranimi delavci kar 50 odstotkov manj možnosti, da svoja dela ne bo mogel opravljati na daljavo in pa dvakrat več možnosti za izgubo zaposlitve.

Osebe, ki so pravkar zaklučile s študijem, imajo v primerjavi z obdobjem pred krizo bistveno manjše možnosti, da najdejo zaposlitev ali pripravništvo, s tem pa si lahko znatno zmanjšajo možnosti višjega zaslužka na dolgi rok.

Veliko porast brezposelnost že beležijo ZDA, kjer poročajo o stopnji brezposelnosti v višini 11-odstotkov. Vlade bodo v prihajajočih mesecih morale prilagoditi in v veliki meri zagnati svoje politike zaspolovanja, še poudarjajo pri OECD.