Odkrivamo talente: Petra Markič

Petra Markič: »Trudim se, da je končna cena kompromis med vloženim časom in materialom, med pričakovanji kupcev in namenom uporabe.«
Fotografija: Foto: Matevz Trdan
Odpri galerijo
Foto: Matevz Trdan

Petra Markič, po izobrazbi socialna pedagoginja, je od nekdaj čutila, da je njeno poslanstvo pomagati ljudem, da poiščejo stik s samim seboj ali utrdijo odnose z bližnjimi. Kot imago svetovalka in psihoterapevtka je s pomočjo konj pomagala številnim otrokom in mladostnikom.

image_alt
Odkrivamo talente: Anita Česnik Mažgon

Že kot najstnica se je zavedala, da so trdni odnosi, še posebej družinski, zelo pomembni, zato se je druženja ob ustvarjanju z glino zelo veselila. Navdušenje je kmalu preraslo v hobi, kasneje pa v samostojno podjetniško pot.

Danes Petra ustvarja pod znamko Zgodbe iz gline. Kot pravi, si želi, da se povezanost, ki jo je izkusila sama, širi, zato ponuja delavnice z glino, katerih glavni namen je stik, povezovanje in utrjevanje odnosov.

Foto: Luka Vovk
Foto: Luka Vovk

Za Svet kapitala nam je Petra povedala, kako se je naučila ustvarjati z glino, kako poteka proces izdelave in kako določi ceno izdelka.

Zaupala nam je tudi, kakšno vlogo ima glina v njenem življenju danes in kdo jo vodi skozi težke in naporne dneve.

Kdo vas je navdušil za glino?

Prvi pobudnik za delo z glino je bil moj oče. Ko me je pri mojih 13. letih vprašal, ali bi se mu pridružila na osnovnem tečaju obdelovanja keramike, sem bila takoj za. Na tečaju gline sem kot zelo živahna najstnica ugotovila, da me delo z glino pomirja in sprošča.  

Kdaj ste se začeli zavedati svojega talenta? 

Starša sta mene in ostale sestre že od malega spodbujala, da razvijamo in negujemo svoje talente. Sama močno verjamem, da nas je Bog blagoslovil z določenimi znanji in spretnostmi z namenom, da v njih uživamo, jih nadgrajujemo in z njimi delamo nekaj dobrega za svet.

Glina me je sicer prevzela že v najstniških letih, a sem imela vmes zaradi rojstva otrok daljši odmor in sem se začela z njo ponovno intenzivno ukvarjati pred približno petimi leti.

Foto: Maks Završnik
Foto: Maks Završnik

Kakšne občutke vam vzbudi glina ob ustvarjanju z njo?

Cela paleta občutkov in počutij se lahko naniza na delo z glino. Med drugim to, kar ponujam in poskušam približati posameznikom, parom in družinam na svojih delavnicah – to je globoka sprostitev, umiritev uma in diha, pomirjujoče osredinjenje. Da si oddahneš od svojih misli in tempa vsakdana in dovoliš, da prsti gnetejo mehko glino.

Na tak način se sprožajo tudi druge nevronske povezave in kemične reakcije v možganih, ki neposredno vplivajo na zmanjšanje morebitne tesnobe in dvig zadovoljstva.

Sta pa tako kot povsod v življenju tudi pri glini dve plati medalje. To, da si izdelek uspešno naredil, je le delček celotnega procesa.

Ta mora biti nato previdno posušen in pravilno žgan ter glaziran, da je končni rezultat lep in funkcionalen izdelek. V fazi sušenja namreč pogosto kateri od izdelkov poči ali pa glazura ne odreagira, kot bi morala, in podobno. To zna biti zelo stresno in naporno, včasih tudi jemlje voljo in veselje do dela.  

image_alt
Odkrivamo talente: Tina Hrabar
 

Kako poteka proces izdelave? 

Nekatere faze dela so enake, druge se razlikujejo; odvisno od izdelka in načina dela (vrtenje, handbuilding, vlivanje v kalup itd.). Če vzamemo za primer skodelico za kavo, pred začetkom dela vedno najprej dobro pregnetem glino, da se izenači raven vlažnosti, in poskrbim, da v njej ni nobenih zračnih mehurčkov. Če se lotim vrtenja, jo tudi stehtam, s čimer poskrbim, da imam za set izdelkov enake količino gline. 

Nato skodelico zvrtim na vretenu in počakam, da se dovolj posuši, da jo lahko obrnem in ji postružim dno. Struženje poteka z ostrim orodjem za rezanje odvečne gline in oblikovanje končnega izgleda in dna skodelice. Sušenje gline običajno traja celo noč, preden je ta v pravem stanju za struženje.

Nato naredim ročaje in ko so ti dovolj trdi (da sta glina in telo skodelice na enaki ravni izsušenosti), jih pritrdim na skodelico. Izdelek pod polivinilom počiva vsaj en dan, preden ga odkrijem. Nato počakam še slab teden, da se dokončno posuši.

Foto: Petra Markič/osebni arhiv
Foto: Petra Markič/osebni arhiv

Nato gre v žganje, v prvo peko, ki jo imenujemo biskvitna peka. Ta traja 12 ur, pri čemer se temperatura v peči postopoma dviguje do 1020 stopinj Celzija. Nato je treba počakati še približno 10 ur, da se peč dovolj ohladi, da jo lahko odprem. Nato izdelek glaziram, na primer z namakanjem, in počakam, da se glazura posuši.

Potem gre v glazurno žganje, kar traja približno devet ur in glina se pri tem žge skoraj do njenega maksimuma. Navadno žgem do 1250 stopinj Celzija. Peč se nato ohlaja približno 12 ur in izdelek gre potem iz nje. Če je treba, na koncu še pobrusim dno, da je to povsem gladko, in lonček lahko dobi novega lastnika. 

Koliko časa vam vzame en izdelek? 

Zgoraj opisan način izdelave je eden hitrejših, saj izdelek zgolj namočiš v barvno glazuro. V kolikor se lotim drugih tehnik oblikovanja, kot je rezanje v glino, delo s podglazurnimi ali nadglazurnimi transferji in podobno, se čas lahko tudi podvoji.

Zato težko podam enoten čas za izdelavo skodelice ali izdelka, saj je ta odvisen od različnih dejavnikov. Izdelava ene same skodelice mi lahko vzame tudi dve ali tri ure, sploh če se igram z barvanjem, rezanjem gline, dodajanjem voska in podobno. 

Od tega da iz mokre gline nastane uporaben izdelek, minejo približno trije tedni, mogoče malo manj. V postopku gre izdelek skozi več faz izdelave in okraševanja, k temu pa moramo prišteti še čas, potreben za sušenje, žganje in ohlajanje.

Foto: Suzana Podvinšek 
Foto: Suzana Podvinšek 

Pri delovnem procesu sem pozorna tudi na to, da vedno žgem v celoti napolnjene peči, da je poraba energije bolj racionalna. Postopek je dolgotrajen, a na tak način se ustvarijo trajni izdelki, ki so ob primerni uporabi večni.

Kako določite ceno izdelka?

Ceno določam glede na stroške materiala, stroške izdelave, nekaj odstotkov za dodatne stroške trženja, promocije, izobraževanja in tudi glede na povpraševanje. Velikost izdelkov ni vedno dober način za določanje njihove cene. Večji izdelki imajo običajno višjo ceno, saj je ravnanje z njimi zahtevnejše, v peči pa zavzamejo veliko prostora.

Ni pa to pravilo. V fazi izdelave so lahko nekateri izdelki tehnično zelo zahtevni (uporaba carving tehnike, dodatno slikanje in voskanje pred glaziranjem itd.), kar vzame veliko dodatnega časa.

Trudim se, da je končna cena kompromis med vloženim časom in materialom, med pričakovanji kupcev in namenom uporabe.

Na kakšen način oglašujete svojo dejavnost?

Najbolj sem vesela, ko vidim, da gre reklama za Zgodbe iz gline od ust do ust. Zadovoljen uporabnik je vedno najboljša reklama. Imam tudi spletno stran in sem aktivna na socialnih omrežjih Instragram in Facebook. Včasih uporabljam tudi plačljivo promocijo oglasov na socialnih omrežjih, a imam na srečo dovolj dela in povpraševanja tudi brez tega. 

image_alt
Odkrivamo talente: Eva Mlinar

Katera je najpomembnejša lekcija, ki vas jo je naučilo življenje?

Uh, mene življenje še vedno uči. Sama bolj kot to, da me življenje uči, uporabljam vero v Boga. Verujem, da je On tisti, ki mi pomaga skozi preizkušnje in stiske, hkrati pa tudi, da mene in delo mojih rok obilno blagoslavlja. Nekoč sem prebrala rek, ki mi ob tem vprašanju odzvanja v mislih. Glasi se: »Življenje živimo vnaprej, razumemo ga pa za nazaj.«

Več iz rubrike