Nov dogovor o čezatlantski izmenjavi osebnih podatkov med EU in ZDA
EU je 25. marca z ZDA dosegla načelni dogovor o prenovljenem čezatlantskem sporazumu o pretoku podatkov, kar bi lahko pomenilo konec večmesečne pravne negotovosti, ki je spremljala storitve v oblaku po prelomni sodbi sodišča julija 2020, ki je razveljavilo t. i. ščit zasebnosti (ang. Privacy Shield), sporazum med EU in ZDA.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na skupni konferenci z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom dejala, da bo »to omogočilo predvidljive in zaupanja vredne podatkovne tokove med EU in ZDA ter varovalo zasebnost in državljanske svoboščine«.
Tretji poskus ureditve vprašanja izmenjave podatkov med EU in ZDA
Zaradi pravne negotovosti, ki vlada nad pretokom podatkov med EU in ZDA, so evropske agencije za varstvo podatkov v zadnjih mesecih izdale odredbe o prepovedi pretoka osebnih podatkov prek izdelkov, kot so Google Analytics, Google Fonts in Stripe. Tudi Facebookov glavni regulator v EU je matični družbi Meta prejšnji mesec končno poslal revidiran osnutek odločbe v večletni pritožbi, povezani z njegovimi podatkovnimi tokovi med EU in ZDA.
Podrobnosti o tem, o čem sta se EU in ZDA načeloma dogovorili, in kako točno sta obe strani uspeli zapolniti vrzel med dvema še vedno zelo različno usmerjenima pravnima sistemoma, niso jasne. In ker bo trajnost dogovora odvisna prav od teh podrobnosti, je iz današnje napovedi poleg politične geste mogoče potegniti le malo, menijo strokovnjaki.
»Uspelo nam je uravnotežiti varnost ter pravico do zasebnosti in varstva podatkov,« je von der Leyenova dejala v kratkih pripombah na obsežni novinarski konferenci. Doseženi načelni sporazum je opredelila tudi kot »uravnotežen in učinkovit«, vendar ni navedla podrobnosti o tem, kaj je bilo dejansko odločeno. Pomembno pa je razumeti, da popolna in končna ocena ni in ne more biti v pristojnosti komisarjev EU ali njihovih ameriških kolegov, to lahko presodi le Sodišče Evropskih skupnosti.
Nekateri so skeptični glede novega sporazuma
Max Schrems, avstrijski odvetnik za zasebnost in aktivist, čigar ime je postalo sinonim za razveljavitev čezatlantskih sporazumov o prenosu podatkov (t. i. Schrems I in Schrems II), je bil hitro skeptičen. Sodišče EU je na pobudo Schremsa oktobra 2015 najprej razveljavilo dogovor o varnem pristanu, t. i. Safe Harbour, na osnovi katerega je pred tem 15 let potekala izmenjava osebnih podatkov med EU in ZDA. Junija 2020 je nato sodišče razveljavilo še naslednika omenjenega dogovora, ščit zasebnosti oziroma t. i. Privacy Shield, navaja Slovenska tiskovna agencija (STA).
Na napoved von der Leyenove se je Schrems odzval s tvitom, v katerem je zapisal: »Zdi se, da delamo še en ščit zasebnosti, zlasti v enem pogledu: Politika nad zakonom in temeljnimi pravicami. To je že dvakrat spodletelo. Kar smo slišali, je še en 'mozaični' pristop, vendar brez bistvene reforme na ameriški strani. Počakajmo na besedilo, a moja [prva] stava je, da bo spet spodletelo.«
Schrems je prek svoje neprofitne organizacije NOYB, ki se ukvarja z zagovorništvom zasebnosti, tudi povedal, da pričakuje, da bo lahko vsak nov sporazum, ki ne bo izpolnjeval zahtev zakonodaje EU, »v nekaj mesecih« prek civilnega spora in predhodne odredbe vrnil Sodišču EU. »Če ne bo v skladu s pravom EU, ga bomo mi ali druga skupina verjetno izpodbijali. Na koncu bo Sodišče Evropskih skupnosti odločalo še tretjič. Pričakujemo, da bo zadeva v nekaj mesecih od končne odločitve spet na sodišču,« je dejal avstrijski borec za varovanje osebnih podatkov.
Odziv tehnološke industrije na novico o še enem oživljenem sporazumu o prenosu podatkov je bil predvidljivo pozitiven, navaja TechCrunch. Google, ki si je skupaj z Meto v zadnjih mesecih močno prizadeval, da bi obe strani dosegli izvedljiv kompromis, je hitro pozdravil napoved. Iz Software Alliance, ki lobira za velika podjetja za shranjevanje podatkov v oblaku, pa so obe strani pozvali, naj »hitro zaključita pogajanja«.
Več iz rubrike
Evropa opušča industrijo, opozarja gospodarstvo
Preprostih rešitev za vse ni, dražji plin ogroža evropsko energetsko intenzivno industrijo, ta pa oživlja v ZDA.
Za razvitejšimi zaostajamo zaradi prenizke dodane vrednosti v industriji
Predelovalne dejavnosti so v lanskih težjih energetskih razmerah ustvarile 12 odstotkov nižji neto dobiček in imele realno nižjo dodano vrednost na zaposlenega.
