Nemčija: Kako pospešiti naložbe brez naraščanja državnega dolga?
Nemčija ima dva meseca in pol po volitvah za svoj zvezni parlament novo zvezno vlado. Znano je, da jo prvič po šestih desetletjih sestavljajo tri različne stranke; 'semaforska' koalicija rdečih socialdemokratov, zelenih in svobodnih demokratov, nekdanjih liberalcev, katerih barva je rumena. O vladnih odločitvah glede gospodarstva se bodo morali dogovoriti vodilni predstavniki vseh treh strank. Zvezni kancler je vodja socialdemokratov Olaf Scholz, kancler in vodja novega 'superministrstva' za gospodarstvo in varstvo podnebja je Robert Habeck, ki je z Annaleno Baerbock (novo zunanjo ministrico) vodja Zelenih, medtem ko je Christian Lindner, vodja svobodnih demokratov, novi nemški finančni minister.
Kaj lahko stori vlada?
Nemški poslovneži na vodilnih položajih, podjetniki in drugi, ki odločajo v podjetjih z 10 ali več zaposlenimi, imajo do nove vlade mešana stališča. To kaže raziskava, ki jo je izvedla agencija Civey za znani nemški poslovni tednik Wirtschaftswoche na reprezentativnem vzorcu. Dobra polovica vprašanih (51 odstotkov) meni, da nova koalicija nima dovolj volje in moči za politični preporod v Nemčiji, nekaj manj kot dve petini anketirancev (38 odstotkov) pa je prepričanih, da je vlada sposobna narediti večje politične spremembe. Preostalih 11 odstotkov je neodločenih.
Več kot tretjina anketirancev (36 odstotkov) nima odgovora na vprašanje, na katerem področju bi lahko nova vlada naredila največ. Tisti, ki menijo, da lahko vlada veliko spremeni, pravijo, da lahko ta pomembno vpliva na gospodarstvo in ukrepe proti podnebnim spremembam (24 odstotkov), nato na področje dela in socialnega varstva (14 odstotkov), zdravstvo (devet odstotkov), promet in digitalne infrastrukture (devet odstotkov), le štiri odstotki anketirancev pa menijo, da lahko država naredi večji preobrat tako na področju financ kot na področju izobraževanja ter znanstvenih in tehnoloških raziskavah (prav tako štiri odstotki).
Problem dolžniške zavore
Zelo zanimivo bo videti, kako bo nova vlada izpolnila svoje obljube o povečanju investicij v nove tehnologije, energetiko, digitalno infrastrukturo itd. in hkrati spoštovala zelo stroga pravila o javnem dolgu. 'Zavora dolga' (Schuldenbremse) je od leta 2009 v nemškem Temeljnem zakonu, kot se imenuje nemška zvezna ustava. Ali eno izključuje drugo? Ali je mogoče bistveno povečati naložbe brez novega večjega zadolževanja, kar bi bilo protiustavno? O tem zdaj pišejo številni tuji novinarji in drugi, ki spremljajo dogajanje v Nemčiji.
Zeleni so v predvolilni kampanji napovedali, da bodo po vstopu v vlado naslednjih 10 let vsako leto vložili 50 milijard evrov v modernizacijo države in doseganje ciljev ogljične nevtralnosti. Njihov šef Habeck, zdaj kancler in minister za gospodarstvo in varstvo podnebja, bo zagotovo deloval v tej smeri, kot že nekaj časa dela njegov avstrijski kolega Werner Kogler, prav tako iz Zelenih in tudi kancler.
Na drugi strani je vodja svobodnih demokratov in finančni minister Lindner, ki se zavzema za disciplinirano nemško varčevanje in izogibanje rasti državnega dolga. V predvolilni kampanji so svobodni demokrati obljubili, da bodo preprečili vsakršen poskus višanja davkov in popuščanja zavore za dolgove.
Zakon pa določa, da ta zavora ne velja v času vojne ali naravnih nesreč. To obdobje je ravno zdaj. Zavora od lanskega leta ni v veljavi zaradi pandemije covida-19. Ponovno naj bi začela veljati leta 2023.
Obstajajo pa tudi različne druge kreativne rešitve za rast naložb. Za nekatere so se koalicijski partnerji že dogovorili. Od leta 1948 ima Nemčija Kreditni zavod za obnovo v državni lasti, skrajšano KfW. To je nacionalna investicijska banka, največja te vrste na svetu. Lani je KfW po vsem svetu vložila več kot 135 milijard evrov, od tega tretjino v ukrepe proti podnebnim spremembam in druge okoljske projekte. Vlada bo KfW spremenila v 'agencijo za inovacije in naložbe', jo dokapitalizirala in ji dovolila, do dodeljuje posojila zasebnim naložbam v okoljske in infrastrukturne projekte. KfW bo med drugim tudi odobravala ugodna posojila lastnikom hiš, da bi ti hiše naredili manj energetsko zahtevne, bolj izolirane itd. Govori se tudi o tem, da bo vlada državnim podjetjem omogočila zadolževanje, če bodo hotela posojati denar za investicije. Tega bodo verjetno izkoristile Nemške železnice, pa tudi Zvezni inštitut za nepremičnine, prek katerega želi Olaf Scholz zgraditi 400.000 stanovanj. Načrt socialdemokratov je, da ena četrtina teh stanovanj, kar pomeni 100.000, država močno subvencionira.
Več iz rubrike
Bližje Evropi, še bližje Balkanu
Analiza 20 letnega članstva v EU pokaže, da naša država ni izkoristila priložnosti, ki jih dajejo enotni evropski trg in evropske inštitucije.
Ob točnosti je nujna tudi povezljivost meritev
Uporabniki vse bolj pričakujejo, da bi sistemi različnih proizvajalcev postali interoperabilni, so prepričani v Dewesoftu.
