Nemčija, Avstrija in Švica: Izjemen minus v državnih blagajnah

Nemčija

 
»Ukrepi v boju proti pandemiji še vedno močno obremenjujejo državne finance. Pripeljali so do drugega najvišjega primanjkljaja v eni polovici leta od združitve Nemčije leta 1991,« je povedal Stefan Hauf, vodja oddelka za nacionalno gospodarstvo pri nemškem statističnem uradu. Hauf je komentiral primanjkljaj nemškega proračuna v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Podatki so bili objavljeni konec avgusta. Nemški primanjkljaj se je od začetka januarja do konca junija letos povzpel na 80,9 milijarde evrov. Nemčija je imela višji šestmesečni primanjkljaj le v prvi polovici leta 1995, ko je dolgove Treuhanda, institucije, ki je upravljala s privatiziranim premoženjem nekdanje Nemške demokratične republike, prevzela zvezna blagajna združene Nemčije.
 
Od leta 2005 do 2019 je imela Nemčija večinoma zelo uravnotežen proračun, v nekaterih letih z majhnim primanjkljajem, v nekaterih s presežkom. Izjema sta bili dve leti po svetovni finančni krizi leta 2008, ko je bil primanjkljaj dokaj velik: 102 milijarde evrov v letu 2009 in 75 milijard evrov leta 2010. Lani, v letu 2020, je imela Nemčija proračunski primanjkljaj v višini 139,6 milijarde evrov. Glede na to, da pandemije še ni konec, je zelo verjetno, da bo letošnji proračunski primanjkljaj Nemčije bistveno višji od prej omenjenih 102 milijard evrov iz leta 2009.
 
Eksplozivno rast primanjkljaja deloma povzročajo nižji proračunski prihodki iz davkov in drugih virov, ki so bili lani za dobrih šest odstotkov nižji kot leta 2019, v prvi polovici leta 2021 pa dobra dva odstotka nižji kot leta 2019. Večino primanjkljaja v državni blagajni so povzročili različni ukrepi za premostitev krize, ki je nastala zaradi covida-19: subvencije podjetjem, povečana državna poraba v zdravstvu (cepiva, zaščitna oprema za bolnišnice itd.), dodatki plačam za delavce s krajšim delovnim časom, višji otroški dodatek itd.
 
Skupni dolg Nemčije je zato lani poskočil za 275 milijard in dosegel 2,322 bilijona evrov (2322 milijard evrov) ter se povzpel na 70 odstotkov bruto domačega proizvoda. Leto prej, leta 2019, je znašal delež nemškega dolga 59,7 odstotka BDP, s čimer je prvič po letu 2002 padel pod 60 odstotkov BDP Skupni javni dolg, ki ni višji od 60 odstotkov BDP, je eno od glavnih konvergenčnih meril EU, imenovanih tudi Maastrichtska merila, ki jih mora vsaka država izpolniti, če želi vstopiti v območje evra in ga vzeti kot uradno, nacionalno valuto.

Švica

 
Švica ni članica EU in ji ni treba izpolnjevati maastrichtskih kriterijev, vendar je znana kot država s strogo proračunsko politiko in dobrim stanjem financ na splošno, tako na zvezni kot na deželni, kantonalni ravni. Vendar je covid-19 tudi Švici prekrižal načrte. Primanjkljaj zveznega proračuna je leta 2020 znašal 15,8 milijarde švicarskih frankov; po tečaju od 31.12. 2020 je to približno 14,6 milijarde evrov. Če izračunamo relativno razmerje med lanskoletnim nemškim in švicarskim proračunskim primanjkljajem glede na število prebivalcev, vidimo, da sta si zelo podobna.
 

Avstrija

 
Lani je znašal avstrijski zvezni proračunski primanjkljaj 33,24 milijarde evrov. To je relativno veliko več kot v Švici in Nemčiji. V letu 2020 je bil avstrijski javno-finančni primanjkljaj več kot dvakrat višji kot leta 2009, ko je, v času globalne finančne krize, znašal 15,35 milijarde evrov.
 
Lanskoletni avstrijski relativni proračunski primanjkljaj je bil glede na število prebivalcev več kot 2,2-krat višji kot v Švici in Nemčiji. Avstrija je po ustavi in praksi veliko bolj centralizirana država kot Nemčija in zlasti Švica, vendar vsi kazalniki kažejo, da avstrijski javno-finančni primanjkljaj raste veliko hitreje. Lani je znašal 8,9 odstotka BDP, medtem ko je bil v Nemčiji 4,2 odstotka, v Švici pa približno 2,3 odstotka.
 
Skupni javni dolg Avstrije se bo tudi letos zagotovo povišal na približno 85 odstotkov enoletnega BDP. Avstrijska narodna banka napoveduje, da bo letošnji proračunski primanjkljaj manjši kot lani, a še vedno okoli 6,9 odstotka BDP, kar v absolutnem znesku pomeni 26 do 27 milijard evrov. Strokovnjaki nekaterih drugih avstrijskih ekonomskih inštitutov pravijo, da bo leta 2021 proračunski primanjkljaj znašal dobrih 7,5 odstotka oziroma približno 29 milijard evrov. To pa precej presega eno od maastrichtskih meril, po katerem javno-finančni primanjkljaj v enem letu ne sme presegati tri odstotke BDP.