Napovedi glede okrevanja svetovnega trga dela so se poslabšale
Mednarodna organizacija dela (ILO) je bila v svojem prejšnjem poročilu glede okrevanja svetovnega trga dela očitno preveč optimistična. V ponedeljek, 17. januarja, je namreč izdala najnovejše poročilo v katerem navaja, da bo ta potreboval več časa, da si opomore, kot je bilo predvideno. Razlog za to je predvsem negotovost glede poteka in trajanja epidemije covida-19. Generalni direktor ILO prav tako izraža zaskrbljenost glede neenakomernega vpliva pandemije na zaposlovanje žensk.
Obeti so se poslabšali
Svetovni trg dela bo potreboval več časa, da si opomore, kot je bilo doslej predvideno, je v včerajšnjem poročilu zapisala mednarodna organizacija ILO. Brezposelnost bo zaradi negotovosti glede poteka in trajanja pandemije covida-19 ostala nad pred-pandemično ravnjo vsaj do leta 2023.
Specializirana agencija Združenih narodov (ZN) ocenjuje, da bo leta 2022 v primerjavi z ravnmi pred covidom približno 52 milijonov manj delovnih mest, kar je približno dvakrat več od prejšnje ocene iz junija 2021. Motnje se bodo nadaljevale tudi leta 2023, ko bo še vedno približno 27 milijonov delovnih mest manj, je navedla organizacija ILO. V poročilu Svetovne napovedi zaposlovanja in socialnih razmer za leto 2022 je opozorila na »počasno in negotovo« okrevanje, povzema Reuters.
»Obeti svetovnega trga dela so se od zadnjih napovedi ILO poslabšali; vrnitev na raven pred pandemijo bo v prihodnjih letih za večino sveta verjetno ostala nedosegljiva,« je zapisano v poročilu. Generalni direktor ILO Guy Ryder je novinarjem povedal, da so za revizijo poročila številni dejavniki, pri čemer je dejal, da je »glavni dejavnik nadaljevanje pandemije in njenih različic, zlasti omikrona«.
V Evropi spodbudni znaki
Poročilo navaja, da se hitrost okrevanja po regijah razlikuje, pri čemer so najbolj spodbudni znaki v Evropi in Severni Ameriki. Jugovzhodna Azija in Južna Amerika pa zaostajata. Kljub temu pa predvideni primanjkljaj svetovnih delovnih ur v letošnjem letu pomeni izboljšanje v primerjavi z zadnjima dvema letoma. Po ocenah ILO je bilo leta 2021 približno 125 milijonov delovnih mest manj kot pred pandemijo, leta 2020 pa 258 milijonov manj.
Poročilo ILO napoveduje, da se bo nesorazmeren vpliv pandemije na zaposlovanje žensk v prihodnjih letih zmanjšal, vendar bo ostala »precejšnja vrzel«. »Po nekaterih neuradnih podatkih se [na delovna mesta] ne vračajo v enakem številu in v enakih deležih kot moški, zaradi česar bi lahko izrazili zaskrbljenost, da bo 'dolgotrajni covid učinek' na spol pri delu negativen,« je dejal Ryder.
Nekateri, ki so zapustili delovna mesta, so to storili prostovoljno, kot del pojava, ki ga nekateri ekonomisti imenujejo »veliko obdobje odpovedi« (ang. the great resignation). Po Ryderjevih besedah se zdi, da je ta pojav izrazitejši na področjih gospodarstva, denimo v zdravstvu in oskrbi. »Moramo se ponovno posvetiti tem področjem gospodarske dejavnosti in vanje še naprej vlagati,« meni generalni direktor ILO.
Več iz rubrike
Na GZS verjamejo, da novih omrežnin še ne bo
Več preglednosti, manj časovnih blokov in odprava sezon so pričakovanja gospodarstva.
Hrvaška skupina Ciak v nov prevzem v Sloveniji
V regiji poteka agresivna konsolidacija trgovine z avtodeli. Preživijo lahko zgolj podjetja, ki imajo ekonomijo obsega.
