Napad na Ukrajino in sankcije proti Rusiji: Igra brez zmagovalca
Napad Rusije na Ukrajino je bil pričakovan, Rusija pa je vedela, da bo v tem primeru izpostavljena resnim gospodarskim sankcijam s strani ZDA in EU. Zakaj je začela Rusija z vojaško operacijo proti Ukrajini, kljub temu da ji je Zahod grozil s hudimi sankcijami?
Rusija ima ogromen atomski potencial; ima celo več atomskih bojnih glav kot ZDA, a gospodarsko močno zaostaja za ZDA, EU in celo Nemčijo. Ruski bruto domači proizvod znaša približno 4300 milijard ameriških dolarjev, medtem ko znaša nemški približno 4500 milijard dolarjev. Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo imajo skupaj dvakrat večji BDP od Rusije. ZDA imajo približno petkrat večji BDP od Rusije.
Podatki Svetovne banke kažejo, da znaša ruski realni BDP na prebivalca - ob upoštevanju paritete kupne moči - 29.812 dolarjev, kar je manj kot polovica ameriškega (63.593 dolarjev) in dosega komaj dve tretjini povprečja EU (44.760 dolarjev). Prav tako ima Rusija slabe demografske trende. V začetku letošnjega leta je imela približno 145,5 milijona prebivalcev; podobno kot leta 1987, ko je bila največja republika Sovjetske zveze. V istem obdobju se je prebivalstvo ZDA povečalo za kar 90 milijonov; z 242 na 332 milijonov.
Kljub temu je država, ki ji vlada Vladimir Putin, očitno pripravljena na velike žrtve. Zgodovinarji pravijo, da to ni nič novega. V zadnjih dveh stoletjih so bili režimi mnogih držav, predvsem ruski, pripravljeni izpostaviti lastno prebivalstvo velikim izgubam, da bi dosegli cilje, ki so zanje poglavitni tako na domačem kot mednarodnem prizorišču. Rusija očitno vidi Ukrajino kot državo, v kateri ima velik interes, in je zato pripravljena plačati visoko ceno. Na to nakazujeta Kelly M. Greenhill, docentka na univerzi Tufts, in Joshua Shifrinson, docent na univerzi v Bostonu, ki sta v članku za ameriško revijo Foreign Policy zapisala, da poskušajo tudi šibkejši akterji na svetovnem prizorišču pogosto izsiliti pogajanja oziroma popuščanja močnejših, ki na to niso pripravljeni.
Močnejše države se pogosto ne ozirajo na zahteve šibkejših, slednje pa so sposobne ustvariti krizo. V tem primeru Rusija meni, da je eden najpomembnejših državnih interesov, da Ukrajina ne vstopi v NATO, in prav to ZDA javno podpirajo že od leta 2008. Problematika se je začela stopnjevati leta 2014, ko je v Ukrajini prozahodna vlada zamenjala prorusko. V tej luči je rusko vedenje vredno obsojanja, a ni presenetljivo, pišeta Greenhillova in Shifrinson. »Rusija je ustvarila krizo, ki predstavlja tveganje za ZDA in druge članice NATA, če oni menijo, da je Ukrajina formalna ali de facto NATO-va članica.« To ni argument za politiko popuščanja, poudarjata avtorja. »Menimo, da šibkejši akterji ne bodo vedno sprejeli želja močnejših nasprotnikov, ne glede na grožnje s sankcijami ali bojevniško retoriko. Ne glede na to, kako šibke so, bodo zelo osredotočene države naredile, kar morajo, da se jih posluša in vzame resno, ko gre za visoke vloge, zanj celo eksistencialne. To pogosto vključuje ustvarjanje in potencialno stopnjevanje nevarnih in smrtonosnih kriz. Trenutni dogodki kažejo, da smo to dejstvo - nevarno za nas - pozabili.«
Vzajemna bolečina
Pred začetkom napada na Ukrajino, po tem ko je Rusija priznala ukrajinski regiji Lugansk in Doneck kot neodvisni republiki, je nemški zvezni kancler Olaf Scholz ustavil postopek certificiranja plinovoda Severni tok 2, ki povezuje Rusijo z Nemčijo neposredno preko Baltskega morja. V četrtek, prvi dan vojnega napada, je Ursula von der Leyen napovedala, da bo EU uvedla obsežen sveženj sankcij proti Rusiji, ki bo usmerjen v 'strateške sektorje ruskega gospodarstva in zaradi katerega bo blokiran dostop do tehnologij in trgov, ki so ključni za Rusijo'.
Številni analitiki poudarjajo, da ima Zahod pri sankcijah dokaj zvezane roke. Številna zahodna podjetja so v Rusijo veliko vložila. Med njimi so svetovni naftni giganti Shell, BP in Exxon. BP ima na primer 25-odstotni delež v veliki ruski državni naftni družbi Rosneft. Veliki svetovni trgovci s surovinami - Vitol, Glencore, Trafigura in številna druga podjetja - prav tako močno sodelujejo z ruskimi partnerji. Banke tudi. V četrtek se je tečaj delnice Raiffeisen Bank International, avstrijske bančne skupine, ki ima veliko poslovno mrežo tako v Ukrajini kot v Rusiji, na dunajski borzi znižal za 23,14 odstotka.
Rusija dobavlja približno šest odstotkov svetovnega aluminija, štiri odstotke kobalta in približno 3,5 odstotka bakra. Ruski Norilsk Nikelj, največji svetovni proizvajalec niklja, dobavlja približno sedem odstotkov svetovnega niklja. To rusko podjetje je tudi največji svetovni proizvajalec paladija in eden največjih proizvajalcev platine na svetu. Rusija proizvede tudi približno štiri odstotke svetovnega jekla in približno 10 odstotkov zlata. Nenazadnje je ruski delež v svetovni proizvodnji umetnih gnojil približno 17-odstoten. Zaradi sankcij proti ruskim rudarskim in metalurškim podjetjem se bodo zvišale cene surovin po svetu. Cene nafte, plina, zlata in marsičesa drugega so že poskočile.
Več iz rubrike
April je bil za naložbe slabši
Povišana inflacija v ZDA sili Fed v previdnost pri obrestih, v Evropi pa se ta težava umirja.
NLB gre optimistično naprej
Naša največja banka po uspešnem prvem četrtletju ambiciozno napoveduje širitev poslovanja.
