Nemčija: vse glasnejše zahteve za zvišanje minimalne urne postavke

Sredi tega leta je v Nemčiji, državi z več kot 83 milijoni prebivalcev, 44,84 milijona ljudi, denar služilo s svojim delom. Večina ljudi, ki so zaposleni v Nemčiji, lahko dostojno živi od svojega dela, ne velja pa to za vse. Za mesečno bruto plačo, nižjo od 2000 evrov, dela 2.545.000 ljudi.
 
V zahodnonemških deželah ima 1.838.000 zaposlenih bruto plačo nižjo od 2000 evrov, kar predstavlja približno 10 odstotkov vseh zaposlenih na tem območju. V vzhodnih deželah jih tolikšno plačo prejema 707.000 oziroma 18 odstotkov vseh zaposlenih, kar je skoraj dvakrat več kot na zahodu države. S temi podatki je nemška zvezna vlada odgovorila na vprašanje zveznih poslancev stranke Levih (Die Linke). Kasneje so jih objavili agencija DPA in številni nemški mediji.
 
Posamezniku, ki v Nemčiji prejema plačo v višini 2000 evrov, po odbitku davkov in socialnih prispevkov, če je v davčnem razredu I. (samski), ostane 1435 evrov neto. Če je v davčnem razredu II. (samohranilka), znaša njegova neto mesečna plača 1475,25 evra. Slednji se res težko preživljajo. Stanovanja so draga in cene naraščajo, pravi Sabine Zimmermann, zadolžena za vprašanja trga dela v zvezni poslanski skupini Levih. Zahteva, da zaposleni končno dobijo več denarja, in opozarja, da cene goriva, najemnin, živil in tudi vrtcev naraščajo. Inflacija v Nemčiji je bila avgusta 3,9-odstotna. »Le plače se ne dvigujejo, zlasti nizke,« pravi poslanka Levih.
 
Plače, nižje od 2000 evrov bruto, se v Nemčiji pogosto plačujejo za čiščenje, v gostinstvu, hotelih in na splošno v turizmu. Podobno slabo plačane so frizerke, prodajalke v pekarnah, cvetličarnah itd. Prav te panoge je pandemija covida-19 močno prizadela. Stranka Levih v svojem predvolilnem programu zahteva, da se najnižja urna postavka dvigne na 13 evrov. Socialdemokratska stranka in Zeleni se zavzemajo, da bi bila takoj po volitvah 26. septembra najnižja urna postavka 12 evrov. Levi zahtevajo tudi odpravo prakse zaposlovanja najemnih delavcev, ker gre za »sistematično zaposlovanje za nizke plače«.
 
Znotraj Evropske unije je zgolj v Luksemburgu (12,73 evra) letošnja urna postavka višja od 12 evrov. Sledijo Nizozemska (10,34 evra), Francija (10,25 evra), Irska (10,20 evra) in Belgija (9,85 evra), ki imajo vse višjo urno postavko od Nemčije (9,60 evra). Zanimivo je, da je Slovenija (5,92 evra) na tej lestvici takoj za Nemčijo. Po drugi strani šest držav Evropske unije - Avstrija, Ciper, Danska, Finska, Italija in Švedska - nima opredeljene minimalne plače. Tovrstni problem rešujejo na druge načine. Domnevamo lahko, da je v teh državah - razen morda na Cipru - najnižja urna postavka višja kot v Sloveniji.

Splošni pozitivni učinki

 
Če bi minimalno urno postavko v Nemčiji zvišali na 12 evrov, to ne bi pomenilo samo povišanja za več milijonov zaposlenih, pišeta v nedavno objavljeni študiji ekonomska strokovnjaka Tom Krebs in Moritz Drechsel-Grau z Univerze Mannheim. Izdelana je za sklad Hans-Böckler-Stiftung. Gre sklad, ki financira raziskave za Nemško zvezo sindikatov.
 
Avtorja sta prišla do zaključka, da višja minimalna plača ne bi negativno vplivala na skupno zaposlenost v državi. Hkrati ne zanikata, da bi lahko ta ukrep privedel do zmanjšanja števila minimalno plačanih delovnih mest. Trdita pa, da bo podobno število ljudi iz segmenta  minimalno plačanega dela, ki so oproščeni socialnih prispevkov, hitro našlo delo v segmentu zaposlenih, ki plačujejo socialne prispevke. Dodatna prednost tega trenda je večja varnost delovnih mest, za katera se plačujejo socialni prispevki, kar se je pokazalo v pandemiji.
 
Krebs in Drechsel-Grau prav tako opozarjata na empirično ovržene napovedi, da dvig minimalne plače uničuje delovna mesta. Ko so 1. januarja 2015 v Nemčiji uvedli minimalno urno postavko, so nekateri ekonomisti trdili, da bo število ukinjenih delovnih mest šestmestno. Te napovedi so temeljile na neoklasičnih modelih, ki nimajo podlage v sodobni resničnosti, pravita Krebs in Drechsel-Grau. »V sodobni teoriji trga dela ima minimalna plača res pozitivne učinke na zaposlovanje in celoten družbeni proizvod«.
 
Ta teorija upošteva tudi, da slabo plačani delavci niso le slabo motivirani, ampak tudi nenehno iščejo bolje plačana delovna mesta. Slednje ima za posledico veliko fluktuacijo delovne sile, kar pomeni konstantno višje stroške za delodajalca, manjšo produktivnost, izgubo lastnega časa zaradi iskanja delavcev, stroške njihovega uvajanja v delo itd.
 
Če znaša urna postavka najmanj 12 evrov, bo to povečalo tudi splošno družbeno produktivnost, pravita avtorja študije. Višja minimalna plača deluje kot tako imenovani »bič produktivnosti«. Delodajalce motivira, da ne zaposlujejo ljudi na najnižje plačanih in najmanj produktivnih delovnih mestih, ampak na tistih z višjo produktivnostjo. Povečanje produktivnosti dela je bilo zabeleženo v letu 2015, takoj po uvedbi najnižje cene dela v Nemčiji.