Krizno dobičkarstvo: covid 19 prinesel 573 novih milijarderjev
Danes je pred začetkom svetovnega gospodarskega foruma v Davosu o ideji obdavčitve sporočila mednarodna dobrodelna organizacija Oxfam, ki se je ob tem zavzela za obdavčitev najbogatejših.
Oxfam pričakuje, da bo letos 263 milijonov ljudi zapadlo v skrajno revščino, in sicer en milijon ljudi na vsakih 33 ur, saj je naraščajoča inflacija poleg covida prispevala h kritični rasti življenjskih stroškov. Za primerjavo: med pandemijo je svet dobil 573 novih milijarderjev, kar pomeni enega na 30 ur, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Slavje najbogatejših v Davosu
"Milijarderji sedaj prihajajo v Davos, da bi proslavili neverjeten porast svojega premoženja. Pandemija in zdaj še strmo naraščajoče cene hrane in energije so zanje preprosto rečeno prava zlata jama," je opozorila izvršna direktorica Oxfama Gabriela Bucher.
"Medtem se je desetletja trajajoči napredek na področju skrajne revščine obrnil v nasprotno smer, milijoni ljudi pa se soočajo z nemogočim naraščanjem stroškov za preživetje," je dodala.
Oxfam ob tem poziva k uvedbi enkratnega solidarnostnega davka na nepričakovan zaslužek milijarderjev zaradi pandemije, da bi podprli ljudi, ki se soočajo z naraščajočimi cenami, ter financirali "pošteno in trajnostno okrevanje" po pandemiji.
Krizno dobičkarstvo v porastu
Prav tako pri Oxfamu menijo, da je čas za odpravo kriznega dobičkarstva. To bi dosegli z uvedbo 90-odstotnega začasnega davka na presežne dobičke velikih korporacij. Dodajajo, da bi z dvoodstotnim letnim davkom na premoženje milijonarjev in petodstotnim davkom na premoženje milijarderjev lahko letno ustvarili 2,52 bilijona dolarjev.
Takšen davek na premoženje bi pomagal rešiti 2,3 milijarde ljudi iz revščine, izdelati dovolj cepiv za ves svet in plačati univerzalno zdravstveno oskrbo za ljudi v revnejših državah, še menijo pri organizaciji Oxfam. Izračune so opravili na podlagi Forbesovega seznama milijarderjev in podatkov Svetovne banke.
Svetovni gospodarski forum letos v znamenju vojne v Ukrajini
Gospodarski in politični voditelji se po dobrih dveh letih vračajo v Davos, ki bo do četrtka gostil Svetovni gospodarski forum (WEF). V ospredju letošnjega bo po pričakovanjih vojna v Ukrajini, zbrane bo prek videopovezave nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Davos je WEF nazadnje gostil januarja 2020, tik pred izbruhom pandemije covida-19. Ta je vsakoletno srečanje lani prestavila na splet, voditelji, gospodarstveniki in predstavniki civilne družbe pa se bodo v prihodnjih dneh ponovno srečali v živo.
Dogajanje bo, kot navajajo tuje agencije, zagotovo zaznamovala ruska invazija na Ukrajino. V ponedeljek bo zbrane nagovoril ukrajinski predsednik Zelenski, ki se bo v Davos vključil prek videopovezave.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa se bosta foruma udeležila minister za digitalno preobrazbo in podpredsednik kijevske vlade Mihail Fedorov in župan Kijeva Vitalij Kličko.
Organizatorji WEF so sicer letošnji forum razdelili na osem tem: podnebje in naravo, pravičnejše gospodarstvo, tehnologijo in inovacije, delovna mesta in kvalifikacije, boljše podjetništvo, zdravje in zdravstveni sistem, globalno sodelovanje ter pravično družbo.
Svet je na zgodovinski prelomnici
V ospredju bodo poleg vojne predvsem pogovori o okrevanju po pandemiji covida-19, spopadanju s podnebnimi spremembami in izboljšanjem delovnih pogojev. "Svet je na zgodovinski prelomnici, kar terja urgentno in takojšnje naslavljanje trenutnih geopolitičnih in geogospodarskih izzivov," so zapisali pri WEF.
Foruma se bodo med drugim udeležili predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, nemški kancler Olaf Scholz, belgijski premier Alexander De Croo, litovski predsednik Gitanas Nauseda, španski premier Pedro Sanchez, irski premier Micheal Martin, poljski premier Mateusz Morawiecki, brazilski gospodarski minister Paulo Guedes in ameriški podnebni odposlanec John Kerry.
V Davosu bodo tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde, izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva in generalna direktorica Svetovne trgovinske organizacije Ngozi Okonjo-Iweala, pa tudi mednarodna izvršna direktorica organizacije Oxfam Gabriela Bucher, izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell in izvršni direktor Svetovnega programa za hrano David Beasley.
Ruskih politikov in podjetnikov na letošnji WEF zaradi invazije na Ukrajino niso povabili
Vrnitve gospodarskega foruma se sicer veselijo v švicarskem smučarskem letovišču, sicer najvišje ležečem evropskem mestu. Študija iz leta 2017 je po poročanju Reutersa pokazala, da domačini na račun gospodarskega foruma zaslužijo okoli 60 milijonov dolarjev.
"Vsi tukaj smo zelo veseli, da se WEF vrača. Gre na nov korak proti normalnosti," je povedal tiskovni predstavnik lokalne turistične organizacije Samuel Rosenast. Kot je dodal, je v času zaostrenih pandemičnih razmer kongresni turizem miroval, vrata njihovega osrednjega konferenčnega centra so bila zaprta več kot leto dni.
Švica bo po poročanju Reutersa v pomoč lokalni policiji poslala do 5000 vojakov, ki bodo skrbeli za varnost na dogodku, vojaška letala pa bodo nadzirala zračni prostor, ki bo nad Davosom v času dogodka zaprt.
WEF s sedežem v Ženevi je neprofitna mednarodna organizacija, sestavljena iz političnih, gospodarskih, družbenih in akademskih voditeljev. Letno konferenco običajno organizirajo v začetku leta, gre pa za dogodek, na katerega je vstop možen le z vabilom. Na seznamu gostov so redno direktorji največjih podjetij, politični voditelji, predstavniki civilne družbe, novinarji, investitorji pa tudi znane popularne osebnosti.
Dogodek običajno pritegne okoli 3000 udeležencev. Za člane WEF je dogodek brezplačen, povabljeni predstavniki podjetij pa morajo po poročanju Reutersa za vstopnico odšteti okoli 28.000 dolarjev. Čeprav gre za ekskluzivni dogodek, pa Svetovni gospodarski forum ni nič kaj skrivnosten. V živo ga spremlja več kot 1000 predstavnikov medijev, poleg tega bodo številne dogodke v živo prenašali po spletu.
Več iz rubrike
Poštni delavci zahtevajo umik nove strategije družbe
Vodstvo Pošte Slovenije očitke sindikata zanika, a kot je razumeti, je v načrtu je delitev dejavnosti podjetja.
Telekom s skoraj polovico višjim dobičkom
Največjemu slovenskemu operaterju je uspelo zmanjšati stroške poslovanja in povečati dobiček.
