Korupcija v Avstriji: neozdravljena rak rana

V zadnjih nekaj letih se v Avstriji znova povečujejo sumi o razširjeni korupciji na visoki ravni, a je ta v primerjavi s Slovenijo, še vedno manjša.
Fotografija: Sebastian Kurz. Foto: HELMUT FOHRINGER / APA / AFP) / Austria OUT
Odpri galerijo
Sebastian Kurz. Foto: HELMUT FOHRINGER / APA / AFP) / Austria OUT

Razvrstitev držav na svetu po stopnji korupcije v javnem sektorju najdemo v Corruption Perceptions Indexu (CPI). Na vrhu liste so najmanj skorumpirane države.
 
Aktualni CPI, ki ga od leta 1995 vsako leto objavlja globalna nevladna organizacija Transparency International s sedežem v Berlinu, kaže, da si Avstrija z Belgijo deli 15. mesto od 180 analiziranih držav na svetu. Avstrija in Belgija imata po 76 točk.
 
Slovenija je občutno nižje in si s 60 točkami in deli 35. mesto z Bocvano, Brunejem, Izraelom in Litvo. Na lestvici, ki se začne pri 100 (najmanj korupcije) in konča na ničli, zdaj vodita Nova Zelandija in Danska, s po 88 točk. Na dnu sta Južni Sudan in Somalija s po 12 točkami.
 
image_alt
V načrtu Instagram za otroke; stroka ogorčena

Avstrija je lani na seznamu CPI padla le za točko, ampak za tri mesta. V zadnjih nekaj letih se v Avstriji znova povečujejo sumi o razširjeni korupciji na visoki ravni. Slednji so se dodatno okrepili maja letos, ko je bilo objavljeno, da je WKStA, avstrijsko državno tožilstvo za gospodarski kriminal in korupcijo, uvedlo preiskavo proti zveznemu kanclerju Sebastianu Kurzu in šefu njegovega kabineta Bernhardu Bonelliju, zaradi suma o napačnih izjavah o kadrovskih odločitvah v upravi avstrijske državne družbe ÖBAG. To podjetje skrbi za državne interese v družbah, v katerih ima Republika Avstrija lastniške deleže: OMV, Austrian Post, Telekom Austria, Casinos Austria itd.
Foto: Francois Lenoir / Reuters
Foto: Francois Lenoir / Reuters

 
Gernot Blümel, avstrijski zvezni finančni minister, prav tako iz ÖVP, Avstrijske ljudske stranke, se sooča s še hujšimi sumi. Državni tožilci so osvetlili tako imenovano afero Casinos, v katero se Blümel zapletel pred štirimi leti. Spomnimo, da je bilo prvotno vprašanje v tej aferi, ali in koliko so politiki prejšnje vlade kanclerja Kurza - ki je do pomladi 2019 vladala v koaliciji s Svobodnjaško stranko, FPÖ - vplivali na imenovanje enega dunajskega kotarskega politika iz FPÖ v nadzorni svet Casinos Austria - čeprav ni imel potrebnih kvalifikacij ali ustreznih poslovnih izkušenj. Tja naj bi bil nameščen v zameno za lobiranje pri deželni vladi na Dunaju za spremembo odločbe o prepovedi igralnih avtomatov v dunajskih stavnicah. Razveljavitev te uredbe in eventualna ponovna namestitev igralnih avtomatov za poker in druge igre na Dunaju bi povečala promet globalno delujočega, močnega avstrijskega koncerna Novomatic, ki proizvaja in vzdržuje igralne avtomate. Po mnenju tožilcev je bil Novomatic nato pripravljen dodatno financirati ljudsko in svobodnjaško stranko.
 
Državni tožilci zdaj želijo vedeti tudi, ali je minister Blümel leta 2017 takratnemu šefu Novomatic pomagal, da se izogne plačilu visokih davčnih obveznosti te družbe, ki so se nakopičile v Italiji. Ali je Blümel posredoval pri italijanski vladi v zameno, da je Novomatic finančno prispeval za ÖVP in združenja, ki so povezana s to stranko? Tožilci so od Blümela zahtevali, naj jim predloži vso svojo elektronsko korespondenco, vendar se je do pred nekaj dnevi temu izogibal - dokler mu ustavno sodišče in predsednik Avstrije osebno niso sporočili, naj takoj predloži vse dokumente v elektronski obliki.
 
image_alt
Pandemija navadnim potrošnikom izstavila prvi račun

Protikorupcijska skupina Sveta Evrope, imenovana Greco, je v začetku marca kritizirala zakonodajo Avstrije in poudarila, da še vedno obstajajo korupcijske luknje. Velika težava je, da avstrijski zakoni niso natančno predpisali, kaj je dovoljeno poslancem in kaj ne, kako blizu so lahko gospodarstvu itd. Tudi položaj državnih tožilcev in sodnikov v Avstriji še zdaleč ni optimalen, menijo strokovnjaki.
Foto: Atstock Productions / Shutterstock
Foto: Atstock Productions / Shutterstock

 
Korupcija je spet zanimiva tema za resne avstrijske medije. Dunajski Profil, vodilna avstrijska politična revija, je marca objavil odgovore številnih strokovnjakov na vprašanje, kako korumpirana je Avstrija: Koliko moči javnih uslužbencev se izrabi v zasebno korist? Politolog Anton Pelinka poudarja, da je financiranje političnih strank kronična avstrijska bolezen. »Stranke dobijo preveč denarja in ne dovolijo nadzora nad stroški.« Pelinka zagovarja večji nadzor nad pretokom strankarskega denarja, zlasti pri porabi. Gerhard Jarosch, nekdanji avstrijski državni tožilec, ki zdaj dela v Eurojustu v Haagu, poudarja, da je za boj proti korupciji treba imeti ne le več tožilcev, temveč tudi številčnejše finančne strokovnjake in informatike.
 
Kritičen je tudi politolog Hubert Sickinger, ki preučuje financiranje strank, vendar meni, da Avstrija v zadnjih 25 letih ni postala bolj koruptivna. »Zakon iz leta 2008 je pridušil prakso darovanja steklenic vina vladnim uslužbencem, organiziranja turističnih potovanj pod krinko poklicnih potovanj, vstopnic za koncerte itd. Z nasmehom se spominjam strašanskega vika in krika organizatorjev festivalov, ki so se bali, da bodo izgubili sponzorje zaradi tega zakona,« je nedavno izjavil Sickinger.
 
Politični aktivist Mathias Huter je za Profil dejal, da Avstrija tudi 20 let po aferi z nakupom lovskih letal Eurofighter, vsebine te pogodbe ni objavila; šlo je za posel, vreden dobrih 1,5 milijarde evrov, od tega naj bi tajne provizije, sumijo, znašale okoli 100 milijonov. Hkrati Slovaška na internetu objavlja vse pogodbe javnega sektorja, tudi v vrednosti 1000 evrov, poudarja Huter.
 

Več iz rubrike