Kitajsko gospodarstvo
Kitajsko gospodarstvo je doživelo velik preboj leta 1978, ko se je začela država odpirati in je postala bolj tržno usmerjena. Postopno izvajanje reform (liberalizacija cen, fiskalna decentralizacija, samostojnost državnih podjetij, rast zasebnega sektorja, razvoj delniških trgov, odpiranje zunanji trgovini in naložbam) pa je njeno učinkovitost še povečalo.
Med letoma 2013 in 2017 je bilo kitajsko gospodarstvo eno najhitreje rastočih s povprečno sedemodstotno realno letno rastjo. Leta 2010 je postala največji izvoznik na svetu, leta 2013 pa največja trgovska država na svetu.
Po kupni moči je že leta 2014 prehitela ZDA, hitra gospodarska rast pa je privedla do tega, da je danes druga največja gospodarska velesila na svetu, saj tvori kar 15 odstotkov svetovnega BDP.
Kako je Kitajski uspel takšen napredek?
Kitajska velja za eno najprivlačnejših držav za proizvodne obrate, predvsem na račun poceni delovne sile, gospodarske preobrazbe in vse večje kupne moči. Kitajska proizvodna ekonomija se z nizkocenovne spreminja v tehnološko pomembno proizvodnjo z dodano vrednostjo.
Takšen gospodarski napredek omogoča Kitajski predvsem razvoj konkurenčnosti in izvozno usmerjen proizvodni sektor. Po uradnih podatkih je imela Kitajska leta 2020 v blagovni menjavi 407,4 milijarde evrov presežka, izvozili so za 2153,1 milijarde evrov, uvozili pa za 1745,7 milijarde evrov blaga.
Največ so uvozili s Tajvana, in sicer kar 9,8 odstotka celotnega uvoza. Uvažali so mineralna goriva (13 odstotkov), stroje (9,3 odstotka), električno in elektronsko opremo (26,7 odstotka), tehnično in medicinsko opremo (4,8 odstotka) ter rude (8,8 odstotka). Izvažali so elektroniko (27,4 odstotka), pohištvo (4,2 odstotka), plastiko (3,7 odstotka), optično, medicinsko in tehnično opremo (3,1 odstotka), pri čemer so bile vodilni izvozni trg ZDA. Kitajska si močno prizadeva, da bi postala vodilni izvoznik na področju turizma, gradbeništva in prometa.
Gospodarske panoge Kitajske
Kitajsko gospodarstvo sloni predvsem na strojni industriji, ki se vedno bolj osredotoča na razvoj napredne in visokotehnološke industrije. Druga za kitajsko gospodarstvo najbolj pomembna panoga je avtomobilska industrija. Cilj države je, da postane v 10 letih ena najmočnejših avtomobilskih držav na svetu in da hkrati prevlada na trgu novih energetskih vozil.
Veliko gospodarsko rast pa strokovnjaki zaznavajo tudi na področju gradbeništva, ki je že tako največji na svetu. Da bi zmanjšala negativne vplive pandemije in spodbudila trajnostno rast, je Kitajska nedavno začela s kampanjo Nova infrastruktura, ki se osredotoča na izgradnjo omrežja 5G, industrijskega medomrežja, medmestnega prometa, železniškega sistema, novih polnilnic za energetska vozila, podatkovnih centrov in umetne inteligence.
Tako kot večina drugih držav se je tudi Kitajska resno lotila reševanja problematike podnebnih sprememb. Emisije toplogrednih plinov namerava zmanjšati s pomočjo zelene gradnje, pri čemer načrt med drugim vključuje prenovo približno 400 milijonov kvadratnih metrov obstoječih mestnih stanovanj na severu Kitajske.
Struktura BDP
Kar 54 odstotkov kitajskega BDP predstavlja storitveni sektor, v katerem je zaposlenih 47 odstotkov delovne sile. Delež se še povečuje, čeprav njegovo rast zavirajo predpisi na tem področju. Vlada pripisuje poseben pomen določenim storitvenim dejavnostim, kot so izobraževanje, zdravstvo, finance in logistika.
Industrijski sektor predstavlja 38 odstotkov BDP, zaposluje pa 28,2 odstotka delovne sile. Industrijska proizvodnja je leta 2020 končala z 1,8-odstotno rastjo, leta 2021 pa je bila zabeležena 7,5-odstotna rast, za leto 2022 pa analitiki v tem sektorju napovedujejo 5,3-odstotno rast.
V industrijskem sektorju sta za Kitajsko pomembna predvsem kemična industrija in trg polprevodnikov. Slednji je v letu 2020 zaradi povečanega povpraševanja po čipih za napajanje igralnih naprav in prenosnih računalnikov zabeležil visoko rast. Po napovedih analitikov naj bi v obdobju 2021-2025 rasel po 15,6-odstotni stopnji, leta 2025 pa naj bi dosegel vrednost 256,2 milijarde evrov.
Kitajska velja za največjega porabnika polprevodnikov, saj je zaslužena za več kot 50 odstotkov svetovne porabe. Temu botrujejo predvsem prizadevanja vlade, da postane tehnološka velesila, kar je sprožilo ustanavljanje velikih tehnoloških podjetij, ki potrebujejo zanesljivo nabavo polprevodnikov.
Kitajska je eden največjih proizvajalcev in porabnikov kmetijskih proizvodov, vseeno pa kmetijski sektor predstavlja samo osem odstotkov BDP. V tej panogi je zaposlenih približno 24,7 odstotka aktivnega prebivalstva. Čeprav samo 15 odstotkov njenega ozemlja predstavlja uporabne obdelovalne površine, velja Kitajska za največjo proizvajalko riža, krompirja, pšenice, arašidov in čaja, pa tudi tobaka, soje, prosa, svinjine in rib.
V krizi gospodarstvo prizadeto, a ne za dolgo
Kljub močni gospodarski rasti pa Kitajska ni imuna na ekonomske krize, kar se je pokazalo že leta 2008 med svetovno finančno krizo, ki se je začela v ZDA s padcem ene največjih bank The Lehman Brothers. Prizadeto je bilo globalno gospodarstvo, Kitajska rast pa je s 13 odstotkov v letu 2007 padla na 6,8 odstotkov konec leta 2008.
Kitajska vlada se je na veliko finančno krizo hitro odzvala in v novembru leta 2008 predstavila paket velikih finančnih spodbud, s čimer je skupaj z ustrežljivo denarno politiko pripomogla k temu, da se je začelo gospodarstvo leta 2009 hitro vzpenjati.
Na Kitajsko gospodarstvo je negativno vplivala tudi pandemija covida-19, saj se je njegova rast leta 2020 upočasnila na 2,3 odstotka v primerjavi s 6,1 odstotka v letu 2019. S strogimi ukrepi je državi uspelo zajeziti širitev virusa, kar ji je omogočilo, da je do okrevanja prišlo prej kot v ostalih državah sveta. V tretjem četrtletju leta 2020 je glede na navajanje tujih medijev kitajsko gospodarstvo doseglo 4,9-odstotno rast, v prvem četrtletju leta 2021 pa je država zabeležila kar 18,3-odstotno rast.
Vir: Factiva
Več iz rubrike
Graška Magna v večje odpuščanje
Kalifornijska matična družba Fisker je ustavitev proizvodnje naznanila v torek v Gradcu.
